Išči po člankih


 Oceni članek

Članek je ocenjen z 3
0 glasov je bilo oddano.

 Avtor Subcribe to this author

Uporabniška sličica
Rhombus
LEGENDA STRANI
 
Prispevki: 18
Pridružen: 27 Feb 2007 02:33
Kraj: Borovnica

 Možnosti označbe

Socialna omrežja:
Facebook Blogger Delicious Digg Friend Feed Google Live MySpace Reddit Twitter Wordpress

 Izvozi članek

 Sorodni članki

 Naključni članek

    Zgodovina PGD Brezovica pri Borovnici od ustanovitve leta 1952 do leta 2002.

Komentar: 0 | Ogledov: 2206
 

Razlaga imen krajev v borovniški dolini



Breg:

    je v Sloveniji pogosto ime in označuje kraj, ki je ob bregu reke, potoka, jezera, ali vsaj ob vznožju nekega brega. Za naš Breg velja kar oboje.


Brezovica:

    je povsem jasno ime. V Sloveniji zelo veliko krajev nosi ime po drevju, tudi po brezah. Samo v naši bližnji okolici je pet Brezovic: Brezovica pri Ljubljani, Blatna Brezovica, D. in G. Brezovica v župniji Preserje in naša Brezovica. Očitno je tam nekoč raslo mnogo brez.


Dol:

    Prej se je pisalo Dole in Dule. Je doli pod Lazami.


Dražica:

    Po pripovedovanju pok. Jerine je tudi to ime bilo nestrokovno spremenjeno. Vedno se je namreč pisalo in se še danes govori Drašca. Ne prihaja od nobenih draži, a tudi ne od kakšne drage (= ozka dolina, ki je tam ni), temveč zelo verjetno od nekega Andreja – Andraža – Andrašca – Drašca, kakor je to še vedno ohranjeno v nekaterih domačih hišnih imenih (ne na sami Drašci).


Faškarija:

    Nanaša se na področje vasi Breg in Pako, katerih prebivalci so napravljali in tovorili »faške« – butare po reki v Ljubljano za kurjavo.


Kačanija:

    Morda Kočanija. Izvor je nejasen. Morda je do poimenovanja prišlo zaradi velikega števila kač, ali od naselja koč. Naj ne bi bilo povezano s Koti (koncem doline).


Lašče:

    Prihaja najverjetneje od Lazec – Lazci ali Lazič – Laziči. Gre za majhne laze
.


Laze:

    Pravilneje bi bilo Lazi, ker ljudje izgovarjajo: na Lazih, z Lazov itd. Lazi so senožeti na pobočjih, ki jih prekinjajo posamezne skale, drevesa, grmovje. Taki so tudi naše Lazi.


Menišija:

    Planota nad Borovnico nosi ime svojih nekdanjih lastnikov – menihov kartuzijanov iz bistrškega samostana.


Niževec:

    Kraj je prvič omenjen 27. avgusta 1411 kot »Misawcz«. Je vas, ki leži nižje od Sabočevega in Brezovice.


Ohonica:

    To ime je prof. Ramovš prav tako preprosto razlagal iz staroslovanske besede olha = jelša. Takih imen je v Sloveniji več: Olševek pri Kranju, gora Olševa itd. Na mokrih travnikih ob Otavščici (Borovniščici) so pač lepo uspevale – jelše.


Padež:

    V Sloveniji jih je več, a o izvoru tega imena ni nič jasnega.


Pako:

    Prva omemba kraja je 22. novembra 1300 kot »Pach«, zatem še »Pagk« (1439) ter »Pakh« (1496). V prejšnjih stoletjih se je pisalo tudi Paku in celo Pekel, a bo pravilneje tako, kot se piše danes: iz sklanjatve – na Pakem, s Pakega – je razvidno, da je to osamosvojeni pridevnik. Je povsem nejasnega izvora. France Doljšak je ime povezoval z divjimi racami, ki so letale nad vasjo in kričale: »Pak! Pak!«


Pekel:

    Več krajev v Sloveniji nosi ime Pekel. Staroselci so tako poimenovali temačne, težko dostopne soteske, vrtače, jame, brezna…


Pokojišče:

    Že ime pove, da so tu ljudje uživali pokoj, počitek. Tovorna pot je vodila od Bistre čez hribe v Cerknico in na Primorsko; vrh hriba je bila gostilna, kjer se je plačala cestnina (nemško Zoll), zato domače ime »pri Colnarju«. Tam so tovorniki s konji vred počivali. Moralo je biti veliko prometa, da so se odločili za zidavo cerkvice sv. Štefana, ki je zavetnik tovornikov, voznikov, sploh konj.


Pristava:

    Pomeni nekakšno podružnico večjega posestva. Zelo verjetno je imel svojo pristavo na hribu nad Peklom prav samostan Bistra.


Zabočevo:

    Kraj je prvič omenjen 1. novembra 1260 kot »Zobozei«. Zatem »Zobotez« (1321), »Seboze« (1334), »Sewosche« (1411), in iz tega skozi stoletja Sobočevo, kakor je razvidno iz vseh starih knjig. Včasih se je pisalo tudi po narečni izgovorjavi: Sabočevo. V našem narečju namreč »o« pred naglašenim zlogom prehaja v »a«: morost se izgovarja kot marost itd. Ime Sabočevo kot splošno uporabljano navaja tudi Krajevni leksikon Slovenije. Pokojni župnik Ciril Jerina je pripovedoval, da je to ime prof. Ramovš preprosto izvajal iz dejstva, da vas leži vrh doline, v katero se od vseh strani spuščajo pobočja – torej vas Sobočij – Sobočevo. Ko pa so po vojski delili hišne številke, je nekdo nestrokovno in samovoljno spremenil vas v Zabočevo, kakor da bi vas ležala za pobočjem nekega hriba. Za to ni nobenega temelja v preteklosti in ne v izgovorjavi, zato bi bilo prav, da ostanemo pri stoletni rabi, izgovorjavi in pisavi: Sabočevo.


Zavrh:

    Leži seveda za vrhom. Je tudi naše najvišje naselje (okrog 770 m nad morjem).


VIR



    - Borovniški most, župnijsko glasilo, 1981



© Borovnica.eu
CC je znak mednarodnega gibanja Creative commons. Članki na tej strani so objavljeni pod licenco Creative Common Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenije.
Članek je zadnji uredil Gost / 31 Okt 2010 10:05

Komentar

{ PERMANENT_LINK } Dodal/a louis vuitton dne 30 Avg 2013 09:51

good post,thanks's for your help me find the answer
<a href="http://cheapluxurybags.tumblr.com" >louis vuitton</a>
louis vuitton
LEGENDA STRANI
 
Prispevki: 0
Pridružen: 10 Jan 2008 21:54

ID članka: 27
Napisal: Rhombus
Dne: 31 Okt 2010 10:01
Opis članka: Razlaga imen krajev v Borovniški kotlini.
Zunanja povezava do članka:
http://www.borovnica.eu/2012/kb.php?a=27


Trenutno povezani

Registrirani uporabniki: 0 registriranih uporabnikov