Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči., 4. december 1852 (let. 10, št. 97), str. 388
Iz Podlipe. H. Prijatlam slovenske dogodivščine v spodbudek. Ni davno, kar me je g. Anton Jelovšek, pridin pa malo znan nabiravec krajnskih zgodeb, opomnil, da v Bistri (Freudenthal) je najti v starih bukvah sled od večji starosti Verhniške fare; naj grem, in sam bolj na tanko preišem. Ubogal sim, in v starim urbarji treh debelih zvezkov več našel, kakor sim iskal. Našel sim namreč, ne samo kaj da je Bistriški samostan časama posestva pridobil, in kako dalječ da se je to posestvo med Verhniko in Cerknico, na Gorenskim polji in Vipavski zemlji raztegnilo, ampak tudi mnoge starinske drobtinice, ki se še pri Valvazorji pogrešajo. Na primero: da so bili vodji Bistriškiga samostana do leta 1660 le priorji, potem pa prelati; da je Cerkniško faro že leta 1360 Oglejski patrirah Ludevik Bistri pridružil; da je Verhniška fara že pred letam 1408 obstala. Koliko tacih drugih drobtinic je še po starih grajšinskih pismih, in po ostankih iz odpravljenih samostanov zakritih! Marsikdo morebiti ima priložnost kaj več najti, zlasti ko grajšine po odpravljenim podložtvu starih pisem ne bodo toliko zakrivale. Le ena beseda, le en podpis v starih pismih v časih veliko velja. Na primero: Doba Bistriških prelatov, se dobi iz dveh kupnih pisem od leta 1660 in 1662; v pervim je vodja Ludevik Cirian imenovan prior, v drugim prelat. Starost Verhniške fare razodene najemno pismo od leta 1408; ondi je med pričami podpisan gosp. Matija, večni vikar na Verhniki, in gosp. Matija in gosp. Herman, tovarša (»Gesellen« sta imenovana) ali kaplana.
Prepis: Damjan Debevec (14.6.2009)