Novice gospodarske, obertnijske in narodske., 29. julij 1857 (let. 15, št. 61), str. 240
V. Kurnik: Železna cesta.
Ona.
Tukaj je železna cesta!
Se li spomniš, ljubček moj.
Še obljube, če bom zvesta.
Da popelješ me s seboj?
On.
Čakaj, čakaj, ljubca mila.
Jaz obljubo spolnil bom.
Ko se cesta bo vterdila.
Naji tiral bo hlapon:
Gledat slavne južne mesta:
Terst, Milan, Benedke, Rim;
Toda boš mi pred nevesta –
Da te s potjo ne zgubim!
Terst ni varen kraj devicam,
Huda burja tam divja;
Lahkomiselnim deklicam
Vence meče v dno morja.
Ona.
Komur mar je za poštenje.
Lahko varje se povsod;
Saj zanikerno življenje
Tudi grajajo drugod.
On.
Benečani, Milanezi
So kaj sladkih besedi;
Če ne bila bi v zavezi.
Vse bi zate skusili.
Ona.
Nič ne misli, da bi Laha
Jez Slovenka vzela mar.
Če se tud' z milijoni baha, -
To se ne zgodi nikdar!
On.
Rim je tud' veliko mesto.
Lahko se mi v njem zgubiš,
Kam bom šel iskat nevesto.
Revež, če me zapustiš?
Ona.
Nič ne boj se te nesreče!
Misliš, da nezvesta sim?
Dokler k sercu kri mi teče,
Ljubček, te ne zapustim.
On.
Tica v kletki špranje išče.
Ko jo najde, pa zbeži.
Drobni kljunček si obriše –
Vsim nastavam se reži.
Ona.
Seziva tedaj si v roko.
Da se rešiva skerbi!
In poskerbi za poroko,
Ki zvezuje za vse dni.
Prepis: Damjan Debevec (3.4.2010)