Učiteljski tovarš., 15. julij 1867 (let. 7, št. 14), str. 1

Bolno dete.

»Peljite, mati, venkaj me,
Kjer sije gorko solnčice!
»Zunanja sapca za te ni,
Počivaj le tu v izbici!«

»Na trato, prosim vas lepo,
Kjer ljube rožice cveto,
Na vert, kjer tice pevčice
Pojejo mile pesmice!«

»Cvetice več že ne cveto,
Ne sije solnce več gorko
Poletni čas minul je že,
Zelene niso več gore«.

»Peljite, mati, venkaj me,
Tu v izbi mi pretesno je,
Pod prostim nebom raj ležim,
V nebesa lože poletim«.

»Mrači se že, o ljubček moj!
Le spančkaj sladko še nocoj!
In jutri, ako bo lepo,
Pod prosto peljem te nebo«.

»Oh jutri pa prepozno bo,
Da vidil jaz bi še nebo«.
In res ko dan se naredi
Se dete več ne prebudi.

Fr. Papler.

Prepis: Damjan Debevec (1.12.2009)