Novice gospodarske, obrtniške in narodne., 20. november 1867 (let. 25, št. 47), str. 389

Iz Borovnice 14. nov. R. – Na stotine, a kaj pravim, na tisoče divjih rac, večidel velikih (Anas Bochas, L.) in malih regelc (Anas Crecca, L.) je včeraj preletavalo v podnebji tukajšnje doline, kmalu v mnogobrojnih tropah, kmalu v dolgih vrstah se sukaje z namenom potegniti jo čez hribe, brž kot ne, na cerkniško jezero ali še dalje v južne kraje. Al gosta megla, ki je globoko objemala hribe, je motila revice, da niso vedele ne kod ne kam. Profesor Rossmässler je – ako se še dobro spominjam – enkrat pisal v svojem podučnem časniku »Aus der Heimat«, da dohod mnogo divjih rac v južne kraje je znamenje hude zime v severnih deželah, vsled tega pozne in hladne spomladi, ker severno ozračje mnogo gorkote potem na-se poteguje, da raztopi nakupičeni led in sneg. Bomo videli, ako bomo živeli. – Naj še povem, da smo danes prav lepega gada (Vipera ammodytes, D.) vjeli, kteremu se še ni poljubilo, zariti se v svoje zimsko stanišče. Arsejca ali martinček (Lacerta agilis, L.) tudi še šviga okoli v toplih dneh. Poljski muren (Gryllus campestris, L.) pride se solncem vred vsaki dan pred svojo luknjico, ogrevat se v gorkih žarkih. Tudi druge žuželke še niso šle vse k zimskem počitku. Gonači (Aphodien) mali in veliki rijejo še vedno po živalskem blatu zavživaje smrdljivo tvarino njegovo. Pred tednom smo gledali celo še metulja rumenčeka (Colias Rhamni), ki je zibaje se po zraku obiskaval še cveteče cvetlice: rigelce ali male marjetice (Bellis perennis, L.), hudičev griz (Scabiosa succisa); jesenski svišč (Gentiana Pneumonanthe, L.); enoperka (Parnassia palustris, L.); mrtve koprive (Lamium maculatum, L.); kurje črevce (Stellaria media, Sm.) itd. – Iz tega se kaže, da jesen se še neče umakniti mrzli dolgočasni zimi in prepustiti ji gospodarstvo.

Prepis: Damjan Debevec (25.3.2010)