Slovenski narod, 1. julij 1869 (let. 2, št. 76), str. 1
Iz Ljubljane, 28. junija. [Izv. dop.] Te dni me na cesti ustavi neki c. kr. uradnik, kteri že mnogo let služi, a vendar nikoli ne pride z dozdanje na višjo stopinjo. Reče mi: ali vi narejate »Brencelj« ali morebiti pišete v »Slovenski Narod?« Kader ga povprašam, zakaj bi to rad zvedel, vzdihne: če ste vi kteri tistih, ki v novine pišejo, lepo vas prosim, razčetrtajte me v kacem slovenskem časniku, kolikor najhuje morete; Bog ve, če me vendar vsaj potlej v službi ne vzdignejo na boljšo plačo! Tudi g. Hočevar je bil razmahan, in hitro so ga naredli za c. kr. vladnega svetnika. Če hočete, sam vse na tanko povem, kako me je treba zgrabiti. –
Nauk tega je –. Čemu bi ga pripovedal, ko ga vsak čitatelj sam ve! – Ako tudi je že voditeljstvo železne ceste samo po dunajskih novinah razglasilo, da borovniškega kamenja ni bilo nič več, nego toliko, kolikor so ga našteli občinski svetniki ter za njimi slovenski časopisi, vendar »Tagblatt« 22. junija govori, da, ko je pastirče kamen metalo, bila sta v pričo še dva druga paglavca, o kterih nič ne pripoveduje, da bi kdo bil zagnal najmanjši pesek, torej gotovo nobeden teh dveh metal ni, ker »Tagblatt« nima toliko ljubezni, da bi kaj tacega zagrnil s krščanskim plaščkom. Dokler se zopet ne oglasi borovniška občina, prosimo, naj »Tagblatt« ne pozabi, da trije paglavci še niso cela strašna črna vojska razkačenih kmetov! Mi sicer s »Tagblattom«, tem policijskim ovadnim hlapcem, ne bi nikoli po sih dob zinili najmanjše besedice, ako bi nam ne bilo znano, kako mu slavna vlada v slast uho nastavlja. Dva neznana mladeniča sta 26. dan junija v slonovih ulicah zarežala na necega deželnega uradnika, grozeč, da mu potlačita visokoštulasti klobuk. O tem naglo »Tagblatt« poroča: bila sta, kakor je podoba, učenca latinskih šol«, – a to samo za tega delj, da bi vladi opravičil svoj gnoj, kteri je nakidal na srednje učilnice. Ali se je čuditi, ako dijaci Dežmanu slave ne pojo?
Vojaško preiskovanje se godi zelo na tihem; vendar se mnogo kaj iz njega v občinstvo vkrade. Pripoveduje se, da je preiskovanje odvzeto avditorju Tieftrunku, ker je čeških, torej slovanskih misli, ter da se mu je očitalo, ka je pristrasten na slovensko stran; čuje se, da Rodeta, kterega zdaj črnijo za največjega razgrajača, ako tudi je bil miren, pošten, reden človek, privlekel je iz veže kadetni feldvebelj Tabore, ter mahoma potem ga za lase prijel častnik Fic; slišati je dalje, da sta Hrastarjevega posekala lajtnanta Kiesemeter in Bezdek. Izvestno je, da so bili nekteri častniki v Velče jezdili cesarske konje, za kar so bili pozneje tudi zelo pohvaljeni, samo da je hvala šla po rakovem poti.
Tudi v »Triglavu« se je oglasilo več prič, da je More v »Perlesovi« gostilnici tako govoril, kakor je »Slov. Narod« pisal, da je besedoval v krčmi »bierhalle;« a More pozneje v »Tagblattu« vendar trdi, da mu nikdo ni dokazal, ka je na Janjcem imel revolver. Naj bode znani More kjer hoče, ali vprašamo, zakaj se ne oglasijo gg. dr. Keesbacher, Samasa in Rak? Na juteršnji dan (28. junija) je poziv poklical pred krvavo sodbo na odgovor tistega gospoda, kterega dolže, da je bil Rodetu naročil zvonjenje. Tedaj skoraj na vrsto pridejo tudi gospodičine in gospe, ktere so mu k sv. Krištofu nosile vence, in o kterih se nadejamo, da bodo vse zahtevale, po slovenski biti izpraševane.
Prepis: Damjan Debevec (28.3.2010)