Slovenski narod, 21. junij 1870 (let. 3, št. 71), str. 1
Iz Ljubljane 14. junija. [Izv. dop.] Hočem Vam v kratkem priobčiti le nekaj površnih obrisov tabora v Cirknici. Naj poprej naj pa omenjam neutrudljivo delavnega osnovalnega odbora, posebno pa domoljubnih županov gg. Obreza in Hrena in pa srenjskega tajnika g. Kunšiča, ki jih ni strašilo ni delo ni materijalna žrtev. Nek odličen, jako previden slov. rodoljub je onda rekel: Le dvajset tacih županov naj bi Kranjska imela in nepremagljiva je. – Iz Ljubljane je šel zjutraj ob šestih poseben vlak in peljal s sabo kacih 350 oseb; med njimi je bilo 60 Sokolovcev v popolni društveni obleki in mnogo pevcev narodne čitalnice s zastavami; pridružilo se je tudi posebno mnogo gospej in gospodični. Na borovniškem kolodvoru je čakalo na vlak veliko kmečkih prebivalcev z Vrhniško godbo in z jako lepo zastavo. Godba in zbrano občinstvo vse se je pridruži ljublj. taboritom. V Logatcu se je vlak 20 voz že popolno napolnil; in na zadnji postaji v Rakeku je iz vlaka izstopivše pozdravilo mnogobrojno ljudstvo; in šli so združeni med petjem in godbo na okinčanih vozeh in prišli okoli 10 ure v zali cirkniški trg. Že takrat in celi dan potem prihajalo je ljudstvo v celih procesijah od blizo in daleč; ob eni popoldan prišli so »Sokolovi« Postonjske in ob poli štirih Planinske podružnice s zastavami spremljevani od mnozih mestjanov. Na enkrat je bilo čez 10.000 ljudi skupaj. Naredil se ni tudi najmanjši nered; vsi so bili enih misel, enega duha – vsi le Slovenci. –
Ob poli petih je pričel in odprl s tehtnim govorom trški župan g. Obreza na pripravnem, okusno okinčanem prostoru zraven trga prvi letošnji tabor na Kranjskem. Že poprej se je govorilo, da bode za predsednika taboru nasvetovan nek gospod, kteremu je slov. jezik le praznična obleka; ki govori le na očitnem odru naš jezik, sicer pa misli in pisari najraje nemški; – zato so se že poprej čuli glasi, da se bode protestovalo zoper tako predsedništvo in to tolikanj več, ker se je tist gospod v zadnjem času pokazal bolj strastnega proti tistim narodnjakom, ki se le v nekterih stvareh na drobno in tanko ne strinjajo z vsemi njegovimi načeli, kakor proti tistim, ki so zagrizeni nasprotniki vsaceh našeh prizadevanj. Ko je toraj jel g. župan delati uvod nasvetovanj prvosednika, doneli so od vsih plati klici: Zarnik, Zarnik! – a ko je gospod govornik končal stavek in izrekel ime – dr. Razlag in ko ga je tudi g. dr. Zarnik hitro predstavljal in živo priporočal za prvosednika, so ga taboriti enoglasno z navdušenjem za istega potrdili. Potem so se vrstili govori, kterih ni treba priobčevati; omenjam le zadnjih besedi dr. Zarnikovega govora, ki jih je v španjskem parlamentu govoril glasoviti republikanec Kastelar, – ktere naj si tudi nekteri naši gospodje dobro zapomnijo. Te besede so: Ako tudi za ta trenotek zmorejo sebični častiželjni nakani, bode čez 10 let gotovo zmagala pravična stvar.
Da je pa ravno to pot zahtevalo ljudstvo za prvosednika dr. Zarnika, naj se iščejo razlogi v tem, ker ga ljubljanski kolovodje niso hoteli še dozdaj kandidirati za dež. poslanca; a zdaj je narod le malo zamrmral, drugič bo pa brezobzirno pokazal, da se drži političnih principov ne oseb. Če je razžalil Zarnik ljubljanske kolovodje, slov. naroda s svojim delovanjem do zdaj še ni razžalil.
Prepis: Damjan Debevec (30.3.2010)