Učiteljski tovarš., 15. februar 1873 (let. 13, št. 4), str. 62-63
- (Odlično priznanje.) V zadnjem listu ponatisnili smo »Vabilo k pristopu v družbo sv. Mohora za l. 1873.« Znano je, da ta za naš slovenski rod neprecenljiva družba poleg nikoli dost prehvaljene skerbi za razširjenje koristno-podučnih in zabavnih knjig med naš narod razpisuje tudi vsako leto znamenita darila za najboljše izvirne spise, da bi tako pisatelje nekoliko poplačala za njihovi trud, in hkrati vnemala jih k daljni marljivosti. In kakor ravno zvemo iz zanesljivega vira, je bila zato leto prisojeno in tudi že izročeno pervo darilo našemu cenjenemu sobratu in sodelavcu g. Jos. Levičniku, učitelju v Železnikih. Pismo, ki ga je z darilom vred od tajništva družbe sv. Mohora prejel, se prične tako-le: »Vaši »Spomini« so vsem presojevalcem tako dopadli, da so Vam enoglasno prisodili pervo darilo (35 gl.). Radostni Vam razsodbo naznanimo in prosimo tudi prihodnje duševne Vaše podpore itd.« – Kakor smo slišali, popisujejo ti »Spomini« našo kranjsko-notranjsko stran. Pričenši na kolodvoru Ljubljanskem omenja g. Levičnik v tem svojem precej obširnem potopisu najpred Lattermanovega drevoreda, grada Tivoli, Brezovice; – zatim govori o železnici čez močvirje, in pripleta kratko zgodovino cele južne železnice od Dunaja noter do Tersta. Dalje popisuje: Borovnico, Bistro in Logatec. Prišedši s potopisom do Rakeka omenja bližne Cirknice, in popiše med drugim hudi boj v tej okolici med našimi hrabrimi Avstrijani in nasilnim Francozi l. 1813. – Na daljnem potu popisuje Št. Kocjansko divje-romantično okolico, Postojno, njeno lepo cerkev, stari grad in slovečo podzemeljsko jamo, katera je prav ob kratkem in čisto po domače opisana za priprosto ljudstvo. Tudi popis Hrenovic in predjamskega grada (Lueg) z žalostno zgodovino njegovega nekdajnega posestnika Erazma Predjamskega je na kratko omenjen. Temu sledi popis Nanos-a, Razdertega in obrambe ondotnih višin l. 1809. zoper nasilstvo francosko. Omenivši stare in nove ceste čez Rebernice pelje g. pisalec v duhu svoje sospremljevalce v vipavsko dolino, govori o Št. Vidu, o grobu Vertovčevem, in jih vodi mimogrede mikavno govorivši o podnebju in pridelkih doline, proti Vipavskem tergu, kateremu je ohranjen v tem potopisu prav časten spomin. – Proti sklepu piše še o sprelepi cerkvi Marije Device v Logu, o kipu onega hrabrega huzarja, ki je ondi l. 1813. v boju za domovino poleg te cerkve častno žertoval mlado življenje svoje, ter skonča potopis na meji naše dežele v Šturji. Ne moremo si kaj, da bi slavne Mohorjeve družbe tu javno ne poprosili, naj vravna tako, da bo ta potopis že to leto v družbenih knjigah natisnjen.
Prepis: Damjan Debevec (30.11.2010)