Slovenski narod, 21. junij 1874 (let. 7, št. 139), str. 3
- (Od Borovnice) se nam piše: Slavni zdravstveni svet ljubljanske okolice obstati mora iz tacih nasprotnikov, da, če tudi čuje javno proseči glas Slovenca, pomozi nam v naših težnjah, pogleda ga zaničljivo preko ramena in si misli, pomagaj si sam, ali je pa tako zelo birokratičen, da svojih funkcij ne prične, dokler merodajna osoba, župan, uradno mu ne naznani o epidemiji. Eno kot drugo je nezaslišano in ne odpustljivo. Ako čakate, da naš g. župan svojo dolžnost stori, čakati morate dolgo, umreti zna prej celo prebivalstvo z gospodom županom vred in še ne boste nič o hudej bolezni čuli. Opozoruje se sedaj dotični svet v drugič po javnem potu na razširjajočo se epidemijo. Včeraj je umrl tretji za črnimi kozami, in še nij bilo videti zdravnika. Ljudje ga ne kličejo, ker nijso prosti predsodkov in se izgovarjajo s tem: komur je smrt namenjena mora umreti. A nas je tudi nekaj, kateri zaupanje imamo v pomoč zdravnika, posebno pa strogo izpeljavo naredeb v zabran razširjatve kužnih bolezen. – Bode li to zopet glas vpijočega v puščavi?
Prepis: Damjan Debevec (13.12.2010)