Ljubljanski zvon, 1. maj 1881 (let. 1, št. 5), str. 274-275
Iz Preširnovega življenja.
II.
Preširen v Ljubljanskih šolah.
Spisal Toma Zupan.
(…)
Učenec Preširen je ob zlatej dobi šolskih počitnic prihitel k materi v Vrbo domov. Redno je prihajal dvakrat: o velikej noči in ob velikih praznikih iz Ljubljane. Vzbujena velikonočna narava in pa te jasne še snežene planine nad Vrbo: kaka čarobnost za mlado srce! Ob velikih počitnah pa je povrstoma dozorevalo … sadje ta prosta meseca september in oktober v očetovem vrtu, prav tik doli pod cerkvico sv. Marka in bilo mladeniču vselej v veliko veselje.
O velikej noči redoma ni hodil drugam; a ko je pa daljšo počitniško dobo odbival Preširen določeni si čas v Vrbi doma, rekel je vselej: »Sedaj moram pa še strijce obiskati«. Bili so to trije duhovni gospodje: Očetov strijc, torej pesniku stari strijc Josip Preširen, ta čas župnik na Kopanji; očetova brata ter pesniku prava strijca Franc Ksaverij Preširen, sedaj župnik na Savi in Jakob Preširen, župnik v Borovnici.
Vsako leto priti k vsem trem in vsaj nekoliko bivati pri vseh, da ni bilo zamere, to je že terjalo nekake skrbne razvrstitve počitniških konečnih dnij. Pa še četrtega moža iz sorodja nam je omenjati: Antona Muhovca, župnika na Štajarskem blizo Celja v Polzeli. Enkrat vsaj, kar je bil Ljubljanski učenec, menda po dokončanem 7. razredu, kot logik, se je naš pesnik tudi k temu možu na Štajarsko v počitne podal.
Zato srečujemo zadnje dni meseca septembra in v oktobru čilega dijaka Preširna na potih, ki vodijo na Kopanj, do Borovnice, na Savo in najmenj enkrat ga vidimo tudi čez mejo mej Štajarsko in Kranjsko stopati. Na Štajarsko potujoč je Preširen menda slučajno sešel se s sedanjim 85letnim Kameniškim beneficijatom, Andrejem Valantom: ker pesnik kakor on, oba sta namenjena bila obiskati skupnega sorodnika, župnika v Polzeli.
Mladenič! ki hodiš ob počitnah čestokrat ta pota: po rojstnem pesnikovem kraji; okrog Borovnice; okrog Kopanja in na Savo ter kreneš morda proti Štajarskej meji – navajajoč to ozemlje sem si menil, da ti bodo odslej toliko častitejša vsa ta tla: saj je stopala po njih mladeniča Preširna noga!
(…)
Prepis: Damjan Debevec (31.10.2010)