Slovenec, 23. avgust 1881 (let. 9, št. 92), str. 3
Iz Borovnice, 21. avgusta. Kakor je že znano, vršila se je slovesnost zlate maše ondašnjega župnika, prečast. gosp. Antona Jugovica. Veselilo je prijatelje takoj pri prihodu, da so po nevarni letošnji bolezni zlatomašnika, videli krepkega in veselega, kakor poprejšnja leta. Veseliti je pa moglo tudi župnika videti, da so ga obiskali in počastili vsi njegovi nekdanji gg. kaplani, znanci in prijatelji, ki so nekteri prav od dalječ prišli.
K zahvalni daritvi je zlatomašnika 20 duhovnikov spremilo; pozneje jih je še nekoliko prišlo; svetnih svatov je bilo še mnogo več. Da je bila množica ljudstva res nebrojna, farna vas in vsa cerkev po moči lepo ozaljšana, ni treba omenjati.
Pridigoval je mestni župnik, prečast. gosp. Rozman. Omenil je vabila: »Neprošeni ste za-me v bolezni molili, tedaj mi prošeni ne odrecite časti mali govor o moji zlati maši imeti«. Govornik je potem v prvem delu pokazal delovanje Kristusovo našega Učenika na zemlji, v drugem pa nasledovanje zlatomašnika, v tem delovanji za izročeno čedo in v tretjem kaj nam je storiti na dan slovesnosti zlatomašnika. Govor je bil ginljiv in prav primeren.
Da so se po cerkveni slovesnosti vršila častitanja zlatomašniku od vsih strani; da je bilo v hladni, košati utici na vrtu pri obedu razun navadnih še mnogo resnobnih in šaljivih napitnic, se ume samo po sebi ter ni treba popisovati, zlasti pri gosp. A. Jugovicu, zlatomašniku ne.
Po večernicah so se daljni duhovniki drug za drugem razšli. Dospeli so potem z vlakom po železnici sokolci ljubljanski z godbo; pevci in mnogo občinstva, da je bil vrt s svati napolnjen. Da je bilo pozneje blagoslovljenje Borovniške zastave ter so sledile še druge veselice, je bilo že omenjeno. Ker je tudi železnica navadno voznino znižala, je prišlo toliko več občinstva zlatomašnika častitat ter je tako petdesetletnica g. župn. Jugovica res postala prava narodna veselica. Ad multos annos!
Prepis: Damjan Debevec (2.8.2009)