Slovenski narod, 24. marec 1883 (let. 16, št. 68), str. 3
Iz Borovnice 22. marca. [Izviren dop.] Star pregovor pravi, da vije sušec če ne z glavo pa z repom. Letos je pa to vse drugače, združila sta se glava in rep skupaj in tako je že celi mesec jako neprijetno vreme, glava bila je mrzla, burja pihala je tako, da je kar bolelo, kamor je do živega prišla. Svečan bil nam je veliko ljubši in toplejši. No, pa naj pustim vreme pri miru, preidem raji k drugi stvari.
Že dolgo se je mislilo, da napravimo pri nas brizgalnico. Zadnji požar, (katerega sem bil ob času v »Slov. Narodu« objavil) pripeljal je naše občinske gospodarje do tega, da so spoznali, da brizgalnico neobhodno potrebujemo in s tem smo prišli zopet jeden korak naprej v gospodarskem oziru. Ne mislite pa nikakor, da je s tem, če dobomo brizgalnico, vse v redu; to nikakor ne –. Treba se bode vaditi, kako se z brizgalnico ravna, če bomo hoteli, da nam bode ta stroj dobro služil. Ne bodem trdil, da moramo takoj požarno stražo ustanoviti, tega ne, kajti obleka in druge komedije preveč stanejo in Borovnica ni tako velika, kakor bi morda kdo mislil. Namesto uniformirane požarne straže napravili bi rajši društvo, katero hočem imenovati »Gasilno društvo«. Preverjeni bodimo, da bodemo ravno tako lahko v domačih »hlačah« gasili, kadar bode sila. Zadovoljni bodemo najbolj, če bi nam brizgalnico ruja snedla, to je toliko rečeno, da bode najboljše, ako je ne bodemo nikdar rabili, ne v domačih, ne v drugih hlačah. – Zraven brizgalnice napeljali bodemo letos tudi vodo in sicer po železnih cevih. Voda pritakala bode v dveh krajih. Vrlo dobro, le tako naprej; s časom, če bo šlo po sreči, napravimo še svetilnice po vasi. Dobre volje je treba. – Na svidenje!
Pribislav.
Prepis: Damjan Debevec (4.4.2011)