Ljubljanski zvon, leposloven in znanstven list, 1. oktober 1897 (let. 17, št. 6), str. 643

Slavospev S. Gregorčiču smo prejeli od g. M. Jerinića s prošnjo, naj ga natisnemo v »Zvonu«. To storimo tem raje, ker je nastopna posvečenka nov dokaz, kolik ogled uživa dični naš pesnik tudi pri drugih Slovanih.

Redivivus.
(Posvečeno pjesniku S. Gregorčiču1).

Ljuba moja je – Slovenja,
jaz pa Slave zvest sem sin !
V. Gregorčič.

»Što če pjevat pjesnik stari?«
U očaju pitaš sviet;
Al gdje su ti plami, žari;
Gdje li polet mladih ljet?

»Ubiše me« – bolno dišeš –
»Ne znam starac što je poj!
»Sa svih strana« – tužno pišeš –
»Dižu na me rat i boj.«

Nek se silna bura diže
Proti Tebi, Ti si jak;
Gdjegod Tvoja pjesma siže,
Slovenac te ljubi svak'.

Tko prot Tebi hudo zbori,
Tko Ti kudi svaki čin,
Tko Te gleda da umori –
Slovenije nije sin.

Redivivus, oj pjesniče,
Divnom pjesmom budi rod,
Slovenci se s Tobom diče,
Slovenije jer si plod.

U Borovnici, dne 26. srpnja 1897.
M. Jerinić.

Prepis: Damjan Debevec (8.12.2008)