Učiteljski tovariš., 1. december 1902 (let. 42, št. 34), str. 268-269

Dopisi.

Kranjsko.

Iz Borovnice. Dne 19. novembra t. l. je praznoval gospod nadučitelj in šolski vodja Fran Papler 40-letnico, odkar deluje na polju učiteljskega delovanja. Kdor pozna gospoda slavljenca, ki si je že od nekdaj kot vsestransko marljiv in vesten učitelj pridobil zaupanje in pa svojih osebnih lastnostih tudi spoštovanje in prijateljstvo vseh, ki so imeli priliko občevati ž njim, in kdor pozna tudi naš kraj, ki sme ponosno reči, da živi tudi duševno, da se krepko giblje, da napreduje, moral je pač pričakovati, da bo Borovnica storila svojo dolžnost. Lahko pritrdimo gospodu slavljencu, da ga nobena od slavnosti, ki se jih je v Borovnici vršila že lepa vrsta, ni tako presenetila, kakor ga je ravno le-ta, ki se je priredila njemu.
Gosp. slavljencu je prišel čestitat okrajni šolski nadzornik gospod prof. V. Zupančič, ki je imel slavnostni govor. Izrazite so bile besede, ko je gosp. nadzornik očrtaval življenje in delovanje slavljenčevo, pojasnjeval s podatki razmere in dejstva, ki so kot činjenice posegale v njegovo življenje. Omenil je, da je g. slavljenec učiteljeval v Cerknici in Ratečah, potem v Polhovem Gradcu in od tod je prišel v Borovnico, kjer službuje že 27. leto. Spoštovanje do g. slavljenca in priznanje vsega, kar je storil za svoj kraj, izpričuje častno občanstvo, katerega mu je ob njegovi 25-letnici pred dvema letoma podelila občina.
Navzlic slabemu vremenu prišla je gosp. slavljenca počastit tudi lepa družba z Vrhnike, v prvi vrsti gosp. župan G. Jelovšek, ki je, naglašaje v svojem govoru lastnosti, ki dičijo g. slavljenca, proslavljal ga kot iskrenega prijatelja. Vrstili so se potem govori in napitnice njegovih kolegov in koleginj, domači govorniki pa so slavili njegovo trudoljubivost in zasluge za požarno brambo, za sadjarejo, čebelarstvo in sploh za kmetijstvo, zahvaljevali se mu pa tudi kot hvaležni učenci. Prireditev je bila srečna in je tudi popolnoma uspela. Vidi se, da je pomagala spretna roka.
Žaliibog, da je odhajal g. nadzornik s poštnim vlakom. Toda že iz tega, kar se je vršilo le tekom prvih dveh ur in čemur je bil sam priča, sme sklepati, da se je govorilo in napivalo g. slavljencu iskreno navdušeno; o tem priča pa tudi število brzojavk, ki so prišle na slavljenčevo adreso za ta večer.
Zabava je bila izborna, neprisiljena. Gosp. slavljenec je, itak znan kot neprekosljiv zabavnik, kateremu nikdar ne usahnejo viri pristnega humorja, in ves večer se je tudi vršil v tem duhu. Družbi na čelu je stal kot stoloravnatelj gospod prof. B., ki je s svojim širokim načinom vodil zabavo pozno v noč. Reči je treba, da smo se njegovi živahnosti in svežosti kar divili.
Sploh se je večer docela srečno obnesel. Polnoštevilno zbrana borovniška honoracija, na čelu ji g. učitelj P., se je potrudila dokazati častiti vrhniški družbi in gostom iz Preserja, da pozna svojo sveto dolžnost napram g. slavljencu in da je vkljub zamotanim razmeram v takih in enakih stvareh, ki se tičejo g. slavljenca, zmerom edina.

Učiteljski tovariš., 1. december 1902 (let. 42, št. 34), str. 272

Javna zahvala. Povodom mojega 40letnega službovanja na šolskem polju so mi priredili krasen časten večer, pri katerem se mi je izkazalo toli simpatij in prisrčne naklonjenosti, da se čutim dolžnega, izreči mnogobrojnim vdeležnikom te slavnosti od blizu in daleč, zlasti gosp. F. Verbiču za njegov požrtvovalni trud, velecenjenim damam in gospodom z Vrhnike, Ljubljane in drugod, zlasti pa še blagorodnemu gosp. c. kr. okraj. šol. nadzorniku V. Zupančiču za krasni slavnostni govor, svojim dragim tovarišicam in tovarišem in sploh vsem, ki so se me pri tej priliki spominjali, tem potom svojo najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. V Borovnici, dne 20. novembra 1902.
Fr. Papler, nadučitelj.




Prepis: Damjan Debevec (1.12.2009)