Slovenski narod, 5. julij 1904 (št. 150), str. 3
Izlet »Slovenskega planinskega društva« v Pekel. Kakor napovedano, izletelo je »Slov. plan. društvo« na dan sv. Petra in Pavla v »Pekel« pri Borovnici. Na tem izletu se je zopet pokazalo, kako priljubljeno je planinsko društvo. Okoli sto ljubljanskih članov in njih prijateljev planinstva se je zbralo, istim se je pridružilo v Borovnici častno število Vrhničanov. Prijazna Borovnica je bila vsa okinčana z mlaji in zastavami, in mlado in staro je privrelo k sprejemu na kolodvor. Gospod nadučitelj Pirc je v imenu občinskega odbora borovniškega pozdravil društveno zastopstvo in izletnike ter poudarjal važnost otvoritve Pekla. Gospod dr. Fran Tominšek, kot načelnikov namestnik, se je v imenu društva zahvalil za laskavi in sijajni sprejem kateri je svedočil, da ima planinsko društvo zaslombo v narodu in da se njegovo delovanje odobruje. Nato smo potovali preko Borovnice in Ohonice po mični ozki dolinici proti eno uro oddaljenemu Peklu, kamor smo dospeli ob treh popoldne. Tudi tam so nas pozdravljale narodne trobojnice, posebno ponosno se je dvigala ona, katero so bili postavili Borovničani na visokem, silno strmem in teško pristopnem »hudičevem zobu«. Ogledali smo si nove naprave planinskega društva, to je zložno pot, ki je napravljena od konca doline na desni strani nad jarkom do stene, preko katere pada prvi slap, mostiče čez potok pod slapom ter stopnice in pot, ki vedejo po strmim rebri nad prvi slap k drugemu manjšemu slapu. Do prvega slapa je pot popolnoma zložna, od tod do drugega slapa pa zelo strma, in treba je pozornosti. Žal da je bilo iz početka malo vode, ker so zgoraj žagarji jezove zaprli; oni, ki so bili potrpežljivi ter so počakali, da se je voda izpustila in pritekla, pa so imeli pravi užitek ob pogledu na divji, mogočni tok prvega slapa. Koncem doline spodaj pod Peklom je vsa družba počivala in se krepčala; bilo nas je z domačini vred najmanj 200 oseb; prav po slovanski navadi smo pekli janca in tudi drugih krepil je bilo dovolj. Tukaj je gospod Fran Papler v vznesenih besedah slavil delovanje Slov. plan. društva ter se zahvalil za izvršitev novih naprav. Nato je g. dr. Fran Tominšek v daljšem govoru opisal važnost teh del v Peklu, po katerih se dosedaj malo znani in vendar tako čudoviti kraj izroči širšemu prometu zahvalil se je zavednim Borovničanom za njih pripomoč pri delu in za prireditev sijajne otvoritve ter izrazil željo, da naj se nove naprave še nadaljujejo, da se napravijo pristopni tudi višje ležeči, istotako krasni slapovi, in da naj bode to delo v prid pokrajine, v prid Slov. plan. društva ter slovenske narodnosti. Končno se je g. dr. Oblak še posebej zahvalil lastniku Josipu Koširju, ki je dovolil novo pot nadelati po njegovem svetu ter g. Franu Suhadolniku, ki je tako hitro in zanesljivo izvršil delo. Na povratku smo se ustavili pri Ivanu Majaronu v Brezovici in končno pri Suhadolniku v Borovnici. Ob glasovih slovenskih narodnih in umetnih pesmi nam je hitro potekel čas; pred odhodom je še poudarjal g. dr. Tominšek zasluge posebnega odseka, ki se je sestavil v Borovnici v to svrho, da podpira dela plan. društva v Peklu ter napil duši tega odseka, gospodu Froletu. Slednji je obljubil, z vso vnemo skrbeti za nadaljevanje pričetega dela. Težko smo se ločili in vsak je odhajal s trdim sklepom, da še mnogokrat poleti v divjeromantični »Pekel«.
Prepis: Damjan Debevec (1.2.2009)