Slovenec, 16. julij 1910 (let. 38, št. 159), str. 2

Blagoslovljenje zastave katol. slov. izobraževalnega društva v Borovnici.

V soboto, dne 9. t. m., je ob pol 2. uri naznanil strel iz topiča, da se bliža presvetli g. knezoškof naši Borovnici, v kateri je 21 vitkih mlajev že od daleč pozdravljalo prevzv. nadpastirja. Pri kapelici Matere Božje, pred krasnim slavolokom so se zbrali zastopniki izobraževalnega društva, Orli v kroju, članice Bogomile, Marijini družbi in šolska mladina, da pozdravijo Presvetlega. Deželni poslanec g. Kobi je kot predsednik v imenu izobraževalnega društva pozdravil g. knezoškofa ter omenil, da je Prevzvišeni, ko je bil zadnjič pri nas, izrazil željo, naj bi se ustanovilo izobraževalno društvo. »Ustanovili smo izobraževalno društvo, sezidali mogočen dom, nabavili si zastavo, katero ste Vi blagovovili priti blagoslovit.« – Zvečer ob 9. uri je priredilo izobraževalno društvo Prevzvišenemu prisrčno podoknico. Naši vrli pevci so zapeli par pesmic, med njimi tudi novo »Slovenski Straži«, čigar zvoki so močno doneli v tiho, z neštetimi balončki bujno razsvetljeno noč. Tudi pod oknom g. kumice, g. J. Borštnikove, je naš zbor zapel par lepih pesmic.

V nedeljo, dne 10. julija, ob 2. uri popoldne so se zbrali vsi člani izobraževalnega društva pred župniščem, kjer se je razvrstil slavnosten sprevod. Na čelu so korakali Orli, člani izobraževalnega društva, članice Bogomile z društvenimi trakovi ter duhovščina s prevzv. knezoškofom. Tudi preč. gosp. kanonik Kajdiž nas je počastil s svojim posetom. Med gromenjem topičev in slovesnim pritrkavanjem smo šli v cerkev skozi slavolok z napisom:

»V eni cerkvi, o Gospod,
Združi ves slovenski rod.«

V ognjevitem govoru je Prevzvišeni pojasnil pomen naše slovesnosti. Zastava pomeni misel: k. s. izobrazba, to je misel, ki nas bo družila pod zastavo sv. Cirila in Metoda; zastava pomeni boj, odločen boj tistim, ki nam hočejo vzeti največje naše zaklade. Presvetli je v svojem govoru tudi omenil »Slovensko stražo«, ki naj bi na pravi krščanski podlagi branila naš narod. Po govoru je Prevzvišeni blagoslovil zastavo, g. kumica jo je odvezala – in

»Razvili smo zastavo –
Ki kaže pot nam pravo!«

Nato je g. kumica privezala trakove: beli: »K. s. izobr. društvo«, modri: »odsek Bogomila«, rdeči »odsek Orel«. Prvi žebelj so zabili v zastavo presv. knezoškof z besedami: »Sv. Ciril in Metod, varujta slovenski rod vseh vidnih in nevidnih sovražnikov.« Druge žeblje so zabili: g. kumica, g. predsednica Bogomile, g. Kobi kot predsednik izobraževalnega društva.
Po dokončanem opravilu v cerkvi smo šli v slovesnem sprevodu z zastavo v društveni dom, kjer je tajnik Orla g. J. Telban v navdušenih besedah pozdravil Prevzvišenega. Končal je z Vodnikovimi besedami:
Na to zastavo mi prisežemo,
Za pričo je nebo,
Da kamor pojde, pojdemo –
Prisega nam je to!
Sardenkovo »Mater Dolorosa« je natlačeno polna dvorana z veliko napetostjo in zanimanjem poslušala. Naše igralke so zopet zelo častno izvršile svojo težko nalogo.
Naša zastava pomeni naše vzore: vera in domovina; in za temi vzori bomo šli pogumno, neustrašeno, neomajno. Sveta slovenska apostola, pod čigar zastavo se bomo zbirali, nam kažeta pot za pravo delo, za vztrajno delo na sveto vero in prelepo slovensko domovino.

Iz boja k delu, iz dela k boju,
Koraka naš junaški rod. –

Slovenec, 16. julij 1910 (let. 38, št. 159), str.
Narodnoobrambni Vestnik, Priloga Slovenca, str. 1, 2

Naš dan.

10. julij je pokazal, kako je zahotelo slovensko ljudstvo »Slovensko Stražo«. V »Slovencu«, v »Straži«, v »Slov. Gospodarju« in v »Domoljubu« je bilo priobčenih že mnogo poročil o ustanovnih zbrovanjih, danes priobčuje »Narodnoobrambni Vestnik« še ostala poročila, nekaj prepozno došlih pa priobčimo še v prihodnji številki »Narodnoobrambnega Vestnika«. Odziv »Slovenski Straži« je naravnost velikanski – navdušenje, zavest v naših vrstah raste! Pozvana k delu od izvrševalnih odborov S. L. S. in V. L. S., bo stopala »Slovenska Straža« krepko naprej. Kako je potrebna, se je pokazalo posebno zadnje dni, v katerih tisti, ki pravijo, da imajo v zakupu duh sv. Cirila in Metoda, z navdušenjem v svojih listih proslavljajo kulturni boj na Španskem in se pridružujejo protestantovskemu vpitju proti Boromejski encikliki. Take Slovence je strankarska liberalna in svobodomiselna strast tako prevzela, da ne vidijo nevarnosti, ki je za nas v nemškem protestantizmu, ampak se v strasti proti katoličanstvu pridružujejo tudi najhujšim sovražnikom našega naroda. »Slovenska Straža« je v takem trenotku poiskala stik z ljudstvom, da ga obvaruje tudi pred takimi hinavskimi »prijatelji« in hoče združena s katoliškim slovenskim ljudstvom delati v pravem, neskaljenem duhu sv. Cirila in Metoda za vero in narod! Ljudstvo jo je razumelo, ljudstvo se ji je pridružilo in z ljudstvom bo zmagala!
Da je »Slovenska Straža« z 10. julijem vsem imponirala, kažejo neprikrito tudi nemški listi, kajti celo graška »Tagespost« piše: »Mora se priznati, da so katoliški Slovenci to dobro napravili« ter pravi, da smo boljši aranžerji, kot liberalci. Ob takem priznanju celo od strani naših nasprotnikov, nas mora tembolj navdušiti novo delo za »Slovensko Stražo«. Na straži hočemo biti, vedno čuječi, vedno na delu, vedno svojemu narodu na pomoč hiteči.
Da, prav ima mariborska »Straža«: 10. julij bo ostal v slovenski zgodovini zapisan kot dan, na katerem se je vse slovensko ljudstvo vzdignilo za obrambo časti našega naroda. Mesta in trgi, da, celo gorske župnije in vasi, vse je ta dan nekako tekmovalo med seboj; vse, kar se zbira pod zastavo naše stranke, se je strnilo v »Slovenski Straži« k skupnemu narodno-obrambnemu delu. Vse slovensko ljudstvo hoče sodelovati pri obrambi naše meje, to je posebno pokazal 10. julij. Začenši od Ljubljane do Adrije, od Soče do Drave, Mure in Kolpe, vse se je strnilo skupaj v »Slovenski straži«, da brani last narodovo: vero, jezik in sveta rodna tla!
Na delo, bratje in sestre, da pride narodu kmalu vstajenja dan!
Naj slede došla nam poročila:

(…)

Borovnica.

Poroča se: Ob silnem navdušenju in ob ogromni udeležbi ljudstva so ustanovili 10. julija podružnico »Slovenske Straže« v Borovnici. Ker se je ob tej priliki blagoslovila zastava kat. slov. izobraževalnega društva, je bil naval ljudstva ogromen. Cerkvena slovesnost se je pričela ob 2. popoludne s prekrasnim govorom prevzvišenega knezoškofa Jegliča o pravi krščanski izobrazbi in izomiki. Prevzvišeni je nato blagoslovil zastavo in bral litanije. Po cerkvenem opravilu je bila v dvorani društvenega doma predstava, po tej pa ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. Na ustanovnem shodu je govoril deželni poslanec dr. Ivan Zajec. V govoru se je spominjal sv. bratov Cirila in Metoda, kazal na njiju delo za krščansko izobrazbo in slovansko književnost, opozarjal na sovražnike slovenskega ljudstva doma in ob mejah, pozivljajoč, da naj se slovensko ljudstvo združuje v močni obrambni organizaciji »Slovenske Straže«, da varuje vselej in povsod svete svetinje, ki sta jih prinesla našim prednikom solunska brata. Govor je napravil velik vtisek, ljudstvo ga je sprejelo z velikim odobravanjem, prevzvišeni knezoškof je pa govorniku iskreno čestital. Nato se je izvolil odbor, in sicer: predsednik g. deželni poslanec A. Kobi! tajnik in blagajnik g. Ivan Telban; odborniki: č. g. J. Juvanec, g. J. Petrovčič, g. Ivan Terček, g. Franc Kržič, g. J. Mavec; ženski pododbor: g. M. Luschütschy, g. Fr. Drašler, gdč. Frančiška Švigelj, gdč. Antonija Kobi. Podružnica šteje že nad 100 članov.




Prepis: Damjan Debevec (29.3.2010)