Slovenski narod, 12. junij 1912 (let. 45, št. 132), str. 5
Borovniški »Sokol« je na svojo nedeljsko prireditev res lahko zelo ponosen in resnica je, kar so ljudje rekli, da Borovnica še ni takega videla. Prihitela so bratska društva z vseh bližnjih strani, deloma peš, deloma z vozom, največ jih je prišlo z vlakom ob pol 2. popoldne, jezdni odsek je prijezdil ob 12. v Borovnico. Srca so nam gorela navdušenja, ko smo videli, da imamo med občinstvom toliko prijateljev, kateri so prišli v takem številu, da je bil prostor na postaji skoraj premajhen. – Brat starosta je pozdravil došle goste, odzdravil mu je dr. Murnik, nakar so vsi odkorakali na prostor za razvitje prapora določen. Točno ob 3. popoldne se je vršilo razvitje in nato so društva z godbo na čelu odkorakala na veselični prostor. Impozanten sprevod, nepregledna množica ljudstva je, pozdravljana od domačinov, ponosno korakala skozi vas. Na veseličnem prostoru se je začela telovadba, nato pa pravo rajsko življenje. Stregle so v paviljonih naše narodne dame. Prekmalu je prišla ura ločitve, in sicer je prvi odjezdil jezdni odsek, kateri je sploh največ pripomogel, da je bil sprevod tako impozanten. Sedaj pa še par besed za naše klerikalce. Drugega niso nič naredili kot ukradli so dva konja iz hleva ter jih spustili na njive, zvečer pri odhodu so pobrali z enega voza osnike in na cesti zraven enega mostiča so nastavili velik tram, da bi se zgodila lahko velikanska nesreča, ako bi naši ljudje ne bili pravočasno zagledali, kaj jim preti. Sicer je tukajšnje orožništvo že dobilo tiste tičke v roke, ampak pravega seveda ne bo mogoče dobiti, ker ga sploh zraven ni bilo, na kar posebno opozarjamo državno pravdništvo in preiskovalnega sodnika, da pri zaslišanju poizve, kdo je uboge zaslepljene ljudi nahujskal. Vsem pa, kateri so pripomogli k temu redkemu slavju, kliče tukajšnji »Sokol« hvala in še enkrat hvala, kar ste za nas storili, storili ste za narod. Na zdar!
Prepis: Damjan Debevec (30.3.2010)