Krajevni leksikon Dravske banovine, Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, Ljubljana 1937, str. 7, 335, 336, 337, 363, 632, 633, 634, 653

Kratice

Kraji, ki za imenom nimajo oznake mesto ali trg, so vasi. Številke za imeni krajev, n. pr.:
Podgorica, 161-35-17-18-2
pomenijo po vrsti število prebivalcev-hiš-posestnikov-kočarjev-najemnikov.
sr = srez
so = sresko sodišče
du = davčna uprava
žand = žandarmerijska stanica
zdr = zdravstveni okoliš
fin = oddelek finančne kontrole
žel = železniška postaja
o = obč. = občina
p = pošta
T = brzojav
t = telefon
š = šola
žup = župnija
dek = dekanija
ban. = banovinski
s. = sever
j. = jug
v. = vzhod
z. = zahod
sv. = severovzhod
sz. = severozahod
jv. = jugovzhod
jz. = jugozahod
d. = desni
l. = levi
Nm = nadmorska višina
d. = društvo
Gas = Gasilsko društvo
SKJ = Sokol kraljevine Jugoslavije
RK = Rdeči križ
PRK = Podmladek Rdečega križa
JS = Jadranska Straža
PJS = Podružnica Jadranske Straže
SD = Sadjarsko društvo
SVD = Sadjarsko in vrtnarsko društvo
PSVD = Podružnica SVD
CMD = Ciril-Metodova družba
PCMD = Podružnica CMD
ČD = Čebelarsko društvo
PČD = Podružnica ČD
DKfid = Društvo kmečkih fantov in deklet
JUU = Jugoslovansko učiteljsko udruženje
KD = Kmetijska družba
PKD = Podružnica KD
Kolo j. s. = Kolo jugoslovanskih sester
LD = Lovsko društvo
SLD = Slovensko lovsko društvo
NO = Narodna odbrana
SPD = Slovensko planinsko društvo
PSPD = Podružnica SPD


(…)

Srez Ljubljana okolica

Splošen pregled

(…)

V Suhadolnikovi dolini pri Borovnici je Robič našel novega polža, ki ga je Simroth opisal in imenoval Amalija Robiči. Pri Borovnici je našel školjko Unio batavus var. ater z majhnim biserom, kar je edini primer na j. Evrope. Prof. L. Kuščer je opisal nova rodova polžev: Microsalpinx substrieta iz Bistre pri Borovnici in Hadžiella ephippiostoma iz Močilnika. Bythinella cyclolabris je specifično naš polžek iz Borovnice.

(…)

Zelo pomembno je gozdarstvo. Ves hriboviti j. in z. del sreza je pokrit z bogatimi iglastimi gozdovi prvovrstne kakovosti. Pod gozdom je 40.773 ha ali 42% vse površine. Nekatere občine imajo nad 50% tal pokritih z visokim gozdom (Borovnica, Dobrova, Dobrunje, Medvode, Št. Jurij pri Grosupljem), ali pa vsaj ne mnogo pod 50% (Črni vrh, Grosuplje, Horjul, Ig, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna, Tacen, Tomišelj, Vrhnika, Želimlje). Lesna trgovina in industrija je povsod krepko zasidrana, eno najizrazitejših središč pa ima v Borovnici. Celo bukovi gozdovi imajo nadpovprečno vrednost, ker zalagajo s kurivom bližnje veliko mesto in njegovo gosto naseljeno okolico.

(…)

Občina Borovnica

Preb. 2542, hiš 439, posest. 165, koč. 271, najem. 117. Površina 5181 ha: njiv in vrtov 516, trav. in paš. 1448, gozdov 3131, sadovnjakov 38, ostalo 48. Občina zavzema vso dolino Borovniščice, ki se nadaljuje v širokem zatoku Ljubljanskega Barja, ter posega še na bližnje kraške planote. Zgornji del Borovniščice (Otavščice) zbira vodovje pod Vinjim vrhom (984 m) in v v. odrastkih Bloške planote, nato pa pade v strmih slapovih in tesneh Pekla v široki spodnji del doline, vrezan v mehke, nepropustne skriljaste plasti. Tu se ji pridruži dolina Prušnice, ki se je zajedla tudi že globoko proti jugu. Razen nekaj vasic na Pokojiški planoti in nižjih policah je naseljen samo rob Barja in široka Borovniška dolina, v kateri pa stoje naselja radi mokrotnega dna le na obrobju. Kmetijstvo nima posebno ugodnih predpogojev (osojna lega, vlažna zemlja) in producira za prodajo prav malo. Obsežni gozdovi pa so pripomogli k naglemu razvoju borovniške lesne trgovine in industrije, ki daje zaslužka vsem vasem v občini, les pa izvaža v Italijo. Promet gre razen po železnici še po ban. cestah proti Vrhniki in Brezovici. Prebivalci občine se često nazivajo s pol-šaljivim imenom »coklarji«.
Borovnica, 974-158-31-125-80. Sr Ljubljana-okol. 24km, so du zdr fin Vrhnika 8.5 km, žand žel o pTt š žup v kraju. Šola ust. 1848, 10 odd. Javna knjiž. SKJ, Gas., Prosv. d., PRK, PCMD, NO, Obrt. d., Kraj. skup. tov. železn. v Jug., Udruž. jug. nar. železn. in brod., PSVD, PČD, Strel. druž. Vodovod, elektrika. Nm 305m. Leži na jz. robu Ljubljanskega Barja, tam kjer se široka dolina Borovniščice odpre v barjansko ravnino. Kraj veže ban. cesta z Vrhniko in čez Podpeč z drž. cesto Ljubljana-Trst. Zemlja je ilovnata, peščena ali barjanska črnica. Lepi pretežno iglasti gozdovi. Poljedelstvo ne krije domačih potreb. Važnejša je živinoreja. Perutnina, jajca in svinje se prodajajo v Ljubljano. Čebelarstvo s prodajo medu. Največ donaša lesna trgovina in zelo intenzivna lesna industrija (parne žage, izdelovanje stolov in upognjenega pohištva). Les se izvaža v Italijo. Obrtniki, gostilne s prenočišči. B. je zaradi slikovite lege in lepih sprehodov pripraven kraj za letovišče. Jz. od postaje leži Jelenska jama. Najbolj obiskovana izletna točka v bližini je divjeromantični Pekel, kjer pada Borovniščica v petih zaporednih slapovih (4 km, markirana pot). Drugi letni in smuški izleti: Rakitna (2 uri), Pokojišče (1 ura), skozi Pekel na Cerknico (3-4 ure). Nad vasjo se dviga 1856 dograjen 500 m dolg in 48 in visok železniški viadukt, ki tu premosti Barje. Tu odkrito tipično neolitsko kladivo iz serpentina (v ljublj. muzeju) priča o naselbini mostiščarjev na Ljubljanskem Barju – jezeru. Nekdaj je bil tu sedež županije samostana v Bistri za njegova tukajšnja posestva. Župnija Borovnica (dek. Vrhnika, škof. ljublj.) ima 2687 duš. Pokopališče. Župna cerkev sv. Marjete se prvič omenja 1351 in nato v seznamu cerkv. drag. iz 1526. Sedanja stavba je bila zgrajena 1829 po nekoliko predelanem načrtu farne cerkve na Ježici. Freske S. Grina. Prvotno je bila cerkev podrejena samostanu v Bistri in je pripadala najprej cerkniški župniji in nato preserškemu vikariatu. L. 1637. ustanovljeni vikariat so 1758 povzdignili v župnijo. – Iz Borovnice doma: Kiferle Ivan (r. 1856), šol. upr. v p., izdajatelj pesmi za citre; Kranjc Jože (r. 1904), novelist in dramatik; Majaron Anton (1876-1898), pripovednik; dr. Majaron Danilo (1859-1931), politik, pravnik in kult. delavec; Vadnjal Anton (1876-1935), pisatelj; Verbič Josip (r. 1869), prof., čebelarski strokovnjak.
Breg, 237-38-12-26-10. Sr Ljubljana-okol. 22 km, so du zdr fin Vrhnika 10.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Gas. Nm 317m. Leži na robu Ljubljanskega Barja deloma v nižini, deloma na nizkem vzvišenem brdu ob ban. cesti Podpeč-Borovnica. Zemlja je pretežno barjanska in srednje rodovitna. Kmetijstvo krije komaj domače potrebe. Čebelarstvo. Lesna trgovina in industrija (deske, tramovi, prodaja drv). Gostilne.
Brezovica, 177-34-16-18-1. Sr Ljubljana-okol. 27km, so du zdr fin Vrhnika 11.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3 km. Vodovod. Nm ca 340 m. Leži na z. vznožju Rakitniške planote v široki dolini Prušnice, pritoka Borovniščice. Dohod z vsemi vozili. Kmetijstvo in prodaja lesa v Borovnico. Čebelarstvo. Mlini in žage na Prušnici in njenem dotoku Šumniku.
Dol, 348-58-15-43-9. Sr Ljubljana-okol. 26 km, so du zdr fin Vrhnika 6.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Nm povpr. 300m. Leži na robu Barja kraj ban. ceste Borovnica-Vrhnika. Večinoma barjanska in ilovnata zemlja rodi komaj za dom. Proda se nekaj sadja in perutnine v Ljubljano. Les kupuje borovniška lesna industrija. Elektr. centrala in valjčni mlin.
Dražica, 119-20-14-7-1. Sr Ljubljana-okol. 25.9 km, so du zdr fin Vrhnika 10.4km, žand žel o pTt š žup Borovnica 1.9km. Nm ca 320m. Leži na terasi široke Borovniške doline ob obč. cesti 2 km jv. od ban. ceste v Borovnici. Gospodarstvo kot Brezovica.
Lašče, 14-2-2-0-0. Sr Ljubljana-okol. 27.7km, so du zdr fin Vrhnika 12.2 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3.7 km. Nm ca 492m. Leži sredi gozdov na prisojni ravni jz. nad Borovniško dolino. V kraj drži iz Borovnice obč. vozna pot. Kmetijstvo in prodaja lesa v Borovnico, odkoder ga industrijci izvažajo v Italijo. Smuški tereni.
Laze, 128-24-14-10-3. Sr Ljubljana-okol. 22.1 km, so du zdr fin Vrhnika 6.6km, žand žel o pTt š žup Borovnica 1.9 km. Nm ca 360m. Leži na hribovitem pobočju sz. od Borovnice večinoma nad žel. progo in ban. cesto Borovnica-Vrhnika. Pretežno kmetovalci. Prodaja živine in jajc v Ljubljano ter lesa industrijcem v Borovnico in na Vrhniko. Gostilna.
Niževec, 34-6-6-0-0. Sr Ljubljana-okol. 26.8 km, so du zdr fin Vrhnika 11.3km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2.8 km. Nm ca 320 m. Leži v mokrotni Borovniški dolini in deloma nad njo ob obč. cesti s. od Brezovice. Gospodarstvo kot v Brezovici.
Ohonica, 52-8-8-0-1. Sr Ljubljana-okol. 26.8 km, so du zdr fin Vrhnika 11.3 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2.8 km. Vodovod. Nm 320 m. Med drevje skrita vasica na levem bregu Borovniščice. Poljedelstvo in prodaja lesa. Dostop po obč. poti z vsemi vozili. Dolina Borovniščice postaja odtod navzgor vedno ožja in preide v sloviti Pekel z neštetimi brzicami in več slapovi. Kraj njih je izpeljana dobro zavarovana strma steza v zgornjo dolino Borovniščice ali Otavščice (žage), kjer se cepijo poti na kraške planote proti Cerknici in Pokojišču.
Padež, 56-10-5-4-1. Sr Ljubljana-okol. 30.6 km, so du zdr fin Vrhnika 15.1 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 6.6 km. Nm ca 720 m. Leži na kraški planoti z. nad Borovniško planoto. Vse ostalo kot na bližnjem Pokojišču.
Pako, 168-34-17-17-0. Sr Ljubljana-okol. 22km, so du zdr fin Vrhnika 10.5 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 2 km. Nm ca 320 m. Raztegnjena vas, ležeča pretežno na vzvišenem osojnem robu Ljubljanskega Barja, ob ban. cesti Podpeč-Borovnica. Zemlja je peščena in malo rodovitna. Prebivalci so kmetje in delavci. Glavni dohodek daje prodaja lesa borovniškim podjetnikom. Podr. cerkev sv. Miklavža se prvič omenja 1526. Sedanjo stavbo so zgradili 1717.
Pokojišče, 46-7-4-2-1. Sr Ljubljana-okol. 28.1 km, so du zdr fin Vrhnika 12.6 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 4.1 km. Nm 737 m. Leži na valoviti kraški planoti z. nad Borovniško dolino. V kraj drži iz Borovnice obč. cesta, ki je za silo dostopna tudi avtu. Svet je nerodoviten in ima tipični kraški značaj. Edina voda je kapnica. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V vasi se ustavljajo mnogi izletniki v Pekel ali Cerknico. Lep smuški svet. Nekdaj je bila vas pomembna postaja ob prometni poti, ki je vodila iz samostana Bistre na samostanska posestva v Menišiji nad Cerknico. Hišni naziv pri Colnarju z vzidano spominsko ploščo z grbom Volfanga Markoviča spominja na carinarnico. Podr. cerkev sv. Štefana je bila zgrajena okoli 1600. V začetku 19. stol. so jo predelali.
Pristava, 20-2-2-0-0. Sr Ljubljana-okol. 27.8 km, so du zdr fin Vrhnika 12.3 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 3.8km. Nm ca 460 m. Vasica med Peklom in Pokojiščem ob kolovozu, 3.8 km od ban. ceste pri Borovnici. Mani rodovitno. Kmetijstvo in gozdarstvo.
Sabočevo (Zabočevo), 124-30-13-17-9. Sr Ljubljana-okolica 28.7 km, so du zdr fin Vrhnika 13.2 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 4.7 km. Vodovod. Nm 338m. Leži na skrajnem v. Borovniške doline. Dostop z vsemi vozili iz Borovnice po obč. cesti, ki se nadaljuje proti Rakitni. Kmetijstvo za dom, prodaja lesa v Borovnico. Pod razglednim Krimščekom (933 m) podzemeljska jama Vihrovica. Podr. cerkev sv. Janeza Krst. se prvič omenja v seznamu cerkv. drag. 1526. Današnja stavba je verjetno iz 1. pol. 18. stol., prezidana je iz starejše gotske stavbe. Zvonik je iz konca 16. ali 1. pol. 17 stol.
Zavrh, 45-8-6-2-1. Sr Ljubljana-okol. 29.6 km, so du zdr fin Vrhnika 14.1 km, žand žel o pTt š žup Borovnica 5.6 km. Nm povp. 770 m. Leži s. od Pokojišča pod gozdnatim Trebelnikom (814 m). Ostalo kot Pokojišče.

(…)

Občina Vrhnika

(…)

Bistra, 93-9-2-2-14. Sr Ljubljana-okol. 24 km, so du žand zdr fin o š žup Vrhnika 4.3 km, žel pTt Borovnica 4 km. Nm 292 m. Leži ob vznožju gozdnatega Javoriča (604 m) ob ban. Cesti Borovnica-Vrhnika. Kraj ceste izpod skalovja 7 kraških izvirkov Bistre, ki je podobno kot Ljubljanica v podzemeljski zvezi z Unico in s Cerkniškim jezerom. Krasne postrvi. Prebivalci so pretežno delavci pri graščaku Galletu (lesna industrija, izvoz lesa v Italijo).
Grad Bistra je bil do konca 18. stol. znamenit kartuzianski samostan. Ustanovil ga je 1255 koroški vojvoda Bernhard in dovedel prve menihe iz žičkega samostana. Njegov sin Ulrik je 1260, 1262 in 1265 bogato obdaroval samostan z zemljišči od Podpeči pri Ljubljanici do Rakitne, Cerknice in Dolenjega Logatca. V okviru teh obsežnih posestev so menihi izvrševali lastno nižje sodstvo. Tudi avstrijski vojvode so bili radodarni napram samostanu, oglejski patriarh Ludovik della Torre je pa 1394 inkorporiral samostanu cerkniško župnijo s podružnicami. Celjski grof Herman je 1372 osvobodil samostan mitnine in carine v gospoščini Postojni. Zato je dobil 1377 zavetništvo nad njim. Tudi grof Friderik in Veronika Deseniška sta ga bogato obdarovala. Bistriški menihi so vzdrževali stalni potniški promet in ladje za blago po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane. Bili so oproščeni vseh carin za vse blago, ki so ga dovažali na trg. Grof Albert Goriški je oprostil menihe mitnine pri Podpeči in Podvelbu. Zlasti živahno trgovsko zvezo je imel samostan s Koprom, kjer je imel svoj dvor, vinske in oljčne nasade in mnogo vrtov. Ko je samostan 1382 pogorel, so ga kmalu restavrirali. L. 1463. je ponovno pogorel skupno s cerkvijo, ki je bila nanovo zgrajena in posvečena 1483. Samostan je veliko trpel v dobi turških napadov. Še hujši udarec je zadala samostanu reformacija: redovniška disciplina je izginila, število menihov je padlo, samostanska stavba sama je propadala. Menihi sami so bili Lutrove vere in tedanji prior Gregor (1552-1564) je bil v stikih z ljubljanskimi protestanti in podpiral Trubarjevo književno podjetje. Samostan je celo prenehal, dokler ga ni 1598 obnovil nadvojvoda Ferdinand. V sredi 17. stol. je zopet izredno procvital. Svoja posestva je imel v županijah: Verdu z Mirkami, Borovnici, Prevaljah, Kamniku, Begunjah, Bezuljaku, Podlipi, Igu in Ligojnah. V Ljubljani je imel svoj dvor, na Gorenjskem posestva, v Istri in Vipavi vinograde. Menihi so z živim verskim, kulturnim in gospodarskim delovanjem vplivali na svojo okolico. V samostanu so imeli svojo šolo in lepo knjižnico z važnimi rokopisi. Ko je 1773 samostan ponovno pogorel, so ga popravili, a ga je že 1782 cesar Jožef II. razpustil. Cerkev, ki je bila troladijska gotska stavba, so 1808 podrli, samostansko poslopje z vsem posestvom pa je kupil 1826 Fran Galle. V rokah te rodbine je še sedaj. Dasi je bilo poslopje večkrat obnovljeno, ga moremo smatrati v njegovem tlorisu za delo iz časa njegove ustanovitve. Zgrajen je v obliki pravokotne »podkve«. Fasadni trakt je obrnjen k cesti, dva krilna trakta pa se lomita pravokotno v ozadje. V arhitekturi pa so vidne 3 dobe: križni hodnik je iz časa prod reformacijo, levi trakt in dvorišče iz protireformacijske dobe, fasada in kapela iz dobe rokokoja. Nad kolono, skozi katero vodi cesta, so ostanki fresk iz 15. stol., v kapeli freske iz srede 18. stol. V Bistri rojen 1871 Jager Ivan, arhitekt, zdaj v Ameriki (Minneapolis).

(…)

Lesna industrija

(…)

Kobi Anton, tovarna upognjenega pohištva, Borovnica.
(…)
Majaron Joško, lesna trgovina in industrija, Borovnica. Podjetje, ustanovljeno l. 1889., ima parno žago opremljeno s polnojarmenikom, venecijanko in tremi krožnimi žagami. Letno obdela do 5000 m3 jelovega in bukovega lesa, ki ga deloma dobi iz lastnih gozdov, deloma pa nakupi v okolici. Izvaža v Italijo, Grčijo in Levanto. Zaposluje 36 delavcev. »Mara«, tvornica lesenih peta, družba z o. z., Borovnica. V zvezi z lesno industrijo J. Majarona se je radi zastoja v lesni trgovini l. 1934. ustanovila tovarna za izdelovanje lesenih peta. Tovarna je moderno opremljena in zaposluje 42 uslužbencev. Letno porabi okrog 600 m3 domačega bukovega lesa in ca 600 kg celuloida, ki ga uvaža. Svoje produkte plasira deloma doma, največ pa jih izvaža v inozemstvo (Anglija, Egipt, Indija, Ciper).
(…)
Petrič Ivan, lesna industrija, Borovnica. Podjetje je bilo ustanovljeno l. 1903. in se je postopoma širilo z zgraditvijo parne žage v Borovnici l. 1921. in nakupom parne žage v Preserju l. 1929. Žagi sta dobro opremljeni in producirata ca. 8000 m3 rezanega lesa, ki ga izvažajo v Italijo in deloma v Anglijo. Poleg sezonskih delavcev in voznikov zaposluje podjetje stalno okrog 25 delavcev.
(…)
Švigelj Franjo, lesna industrija, parna žaga in tovarna zabojev na Bregu, p. Borovnica. Podjetje je bilo ustanovljeno l. 1886. Parna žaga ima lokomobilo s 50 HP in dva polnojarmenika. Letno predela okrog 6000 m3 lesa. Rezan les in zaboje izvaža v Italijo, Anglijo ter v kolonije. Zaposluje do 50 delavcev.

(…)

Živilna industrija

(…)

Valjčni mlin in elektrarna, Bistra-Borovnica. Podjetje je ustanovil l. 1918. Anton Kobi. Moderno opremljen mlin ima mesečno kapaciteto 20 vagonov, ki pa je le delno izrabljena.




Prepis: Damjan Debevec (29.8.2009)