France Kidrič, Prešeren II., biografija 1800-1838, Tiskovna zadruga v Ljubljani, Ljubljana 1938
Str. 18
Zelo pomemben činitelj v oblikovanju Prešernovih prvih misli o svojem rodu je nenavadno veliko število duhovnikov, ki so jih imeli Ribičevi med najbližjimi sorodniki.
Mašnika sta bila dva očetova brata, torej Frencetova strica: Franc Ksaverij Prešeren je bil ordiniran v letu Frencetovega rojstva ter je kaplanoval po raznih krajih ljubljanske škofije do 1814, ko je prišel za kurata na Savo ob Litiji; Jakob Prešeren je bral novo mašo v tretjem letu Prešernove starosti ter postal po raznih kaplanskih mestih 1811 župni vikar v Borovnici. Večja osebnost ni bil nobeden teh pesnikovih stricev, saj Franc niti župnega izpita ni opravil, toda važna člana rodbine sta bila oba. Franc je bil velik, resen mož, »malo janzenist«, a dober gospodar in čebelar, Jakob pa je bil pravo nasprotje starejšemu bratu: majhen mož, »strašno fleten in družaben«; rad in »glasno se je smejal, da se je daleč razlegalo«, in naglašal, da se »mož od ušes gori meri«; za ceno denarja in prihranke je kazal malo zmisla. Prešernovega očeta Šimna je bolj vleklo k bratu Francu kakor k Jakobu, pač zaradi tega, ker mu je štedljivi Franc mogel seči pod roko prej kakor brat Jakob, ki je bil razsipen kakor Šimen sam. Za dejstvo, da je brat naposled dobil sina, se je Ksaverij bolj zanimal kakor Jakob: »silno je bil novorojenčka vesel«. Ko je kmalu nato z Bohinjske Bistrice prišel v Vrbo Ribičeve obiskat, je obžaloval, da ni dečka krstil.
Str. 25
Bivanje pri stricih v župniščih na Kopanju, v Borovnici in na Savi 1808-1821 je bilo odločilno za usodo vseh Ribičevih otrok.
Str. 34-35
Počitnice so bile Ribičevemu Frencetu prav tako kažipot v brezskrbno bodočnost kakor ugodna gmotna plat njegovega življenja v Ljubljani. O velikih vakancah, ki so trajale od 15. septembra do 3. novembra, in za veliko noč, izvzemši veliko noč 1819, ko je ostal v Cekinovem gradu, je prihajal iz Ljubljane redno domov v Vrbo. V velikih počitnicah je ostajal v Vrbi nekaj tednov. A vase obrnjeni sin ponosnega kmetiškega veljaka ni več mogel biti razigrani član vaškega občestva: Frence ni hodil »kaj po hišah naokrog, razen k Boštjanovim«, na domačijo starega strica Jožefa, katere gospodinja Mina je kumovala z Jurijem Dolarjem, Vrbenjcem s št. 9, Frencetu pri krstu, medtem ko je bil gospodar boštjanovine, ponosni, a prijazni Jakob Prešeren, prvemu sinu bratranca Šimna menda birmski boter.
Ko je preteklo Frencetu nekaj tednov velikih počitnic v Vrbi, so prišli na red strici-duhovniki: najprej predobri stari stric na Kopanju, potem veseli stric Jakob v Borovnici in naposled resni stric Franc na Savi, a izjemoma v treh počitnicah še stric Anton Muhovec na Polzeli v Savinjski dolini, morda 1818, 1819, 1820. Na Polzelo ga je vprvo spremljala mati, poslednja leta pa je potoval z njim že brat Jurij. Najveselejša je bila za dijaka pot iz Borovnice do Save: čoln ju je nosil po Ljubljanici do Zaloga, po Savi od Zaloga naprej proti Litiji. V velikih počitnicah 1820 in 1821 je bila v ospredju Ježica nad Ljubljano, kjer je Jožef Prešeren izza maja 1820 župnikoval.
Razvajali so ga zopet povsod: doma starši in sestre, v farovžih strici in sorodnice, v Borovnici stara mati Mina, ki mu je vedno »skup nosila: sedaj groš in dva groša in zopet groš«, na Ježici sestra Katra, ki je prišla staremu stricu gospodinjit. Njegovo razmerje do stricev je dobivalo stereotipno obliko razmerij med doraščajočim razvajenim nečakom in popustljivimi strici. Vsi strici so ga imeli radi in on je imel rad vse strice. Toda najrajši je imel starega strica Jožefa, ki je bil vanj tudi izmed vseh stricev najbolj zaljubljen. Pri stricu Jakobu ali stricu Francu je mogel doseči mnogo, toda pri starem stricu Jožefu – vse. Zlasti za strica Jožefa je že veljalo: »Četudi so ga strici radi imeli, so se vendar jezili nad njim. Toda le takrat, kadar ga zraven ni bilo. Ko je k njim prišel, je bil pa vselej ta bolji; bolji, kot ... drugi domači.«
Str. 54
Meseca avgusta 1821 se je poslavljal: na Ježici od starega strica Jožefa in sestre Katre, ki je temu stricu že gospodinjila; v Borovnici od strica Jakoba, babice Mine in tete Lenčice; na Savi od strica Franca in sestrice Urške; v Vrbi od očeta Šimna, matere Mine, sester Jere, Mine in Lenke in morda brata Jurija, ki je prav takrat dovršil prvi gimnazijski razred.
Str. 66
Velike počitnice v mesecih septembru in oktobru 1824, prve, ki jih je Prešeren od začetka svojih dunajskih študij preživel na Kranjskem, so postale za njegov nadaljnji razvoj odločilne, dasi je našel med domačini le eno novo vrzel: babice Mine ni bilo več.
Prepis: Damjan Debevec (15.3.2009)