Jutro, 5. maj 1940 (let. 21, št. 103), str. 3

Zadnja pot gospe Angelce Majaronove

Borovnica, 4. maja
Naša vas še ni doživela tako pretresljivega pogreba. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da izkažejo zadnjo čast priljubljeni pokojnici. Dobrota, ki jo je vse življenje izkazovala, se je izrazila v nenavadno veliki množici pogrebcev. Častni četi Sokola in gasilske župe, podmladka Jadranske straže in Rdečega križa, članstvo ostalih društev so sestavljali tihi, spoštovanje izražajoči špalir sprevoda. Za sorodstvom so se zvrstili vaščani in nepregledna množica pogrebnih spremljevalcev iz Ljubljane. Sledili so zastopniki vojaške komande za utrjevalna dela, tobačne tvornice, trgovske akademije in raznih dobrodelnih in prosvetnih ustanov. Cerkvene obrede je opravil domači župnik, ki sta mu asistirala še logaški župnik in pater z Rakovnika. Orgle so žalostno pele Gallusov presunljivi koral »Glej, kako umira pravični«.
Sredi gostega in dolgega špalirja vencev in šopkov se je sprevod približal grobu. Ko so padle na krsto prve grude zemlje, ni nobeno oko bilo brez solz. S tihim ihtenjem se je množica poslavljala od svoje dobrotnice. Ob petju žalostinke je legla vsem na dušo težka žalost. Naše pokopališče je sprejelo v svoj mir in počitek srce, vedno veselo, dobro in blago. Počivaj v miru, gospa Angelca, ki si dotrpela. Mi vsi te bodo ohranili v spominu takšno, kakršna si vedno bila: živahno in dobro.

Prepis: Damjan Debevec (29.7.2011)