<html>
<head>
<META http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=windows-1250">
</head>
<body>
<h2>Planinski vestnik, julij-avgust 1941 (let. 41, št. 7-8), str. 168-171</h2>

Lipovšek Marijan 
<h3>Po Menišiji in Bloški planoti</h3>
(Konec.)

<h3>2. Med Peklom in Rakitno.</h3>

Med jako znane, dasi ne prepogosto obiskovane kraje ljubljanske okolice spada soteska Pekla. Vtisi tradicionalnega pomladanskega izleta, ki ga je vsaj enkrat v življenju napravil skorajda vsak Ljubljančan na poti za kranjskim jegličem, v kasnejših letih naglo oblede. Kar dobro nam stori, če si jih osvežimo. Saj slapovi so vendarle mogočni. Ob veliki vodi s spoštovanjem gledaš na silne množine pen in valov, ki grme po soteski v tesneh in klokotajo po špranjah. Toda človeku je dan še drug nagib, kakor samo oni po občudovanju divjih krajev. Želja po spoznavanju neznanega nas žene vsepovsod. Morda je to le radovednost, neutešljiva in venomer se porajajoča? Naj bo kakor koli, blagoslovljena naj bo ta naša lastnost, saj vsakdo ve, koliko radosti in utehe mu je prinesla, ko ga je gnala in vodila v tuje kraje. <br>
Bolj od Pekla me je zanimal svet, ki se vleče za robom visoke Menišije tja proti Rakitni. Le tako se nam odpira zemljevid naše dežele, da na lastne oči vidimo zemljo, ki leži med znanimi kraji. <br>
Cela majhna četa se nas je tokrat odpravila na izlet. Bili so mladi Slogaši, ki sem jih povedel s seboj v »neznano«. Zabave se nam je obetalo mnogo, saj se mladina nikoli zadosti ne naveseli, le da ima poguma in dobro voljo kljub vročemu solncu in žejnemu grlu.<br>
Čez Barje je drdral notranjec kakor navadno v megli. Ko je prišel čas, da vstane božje solnce iz daljnjih gradov, se je čemerno zasvetilo na nebu, kakor da bi slabo prespalo svojo kraljevsko noč. Tenki oblaki so prekrivali nebo in soparica je tlačila težki zrak k tlom. Kar skrbelo nas je vreme. Korakali smo iz Borovnice mimo popravljenega viadukta proti koncu doline. Poti, ki je tako znana, ni treba opisovati. Saj vsakdo ve, kako smo komaj čakali, da bi se kolovoz vendar že zožil v stezo in se začel vzpenjati vkreber. Dospeli smo do prvega slapa. Tam se nismo dolgo pomudili. Premrzlo in premokro je pršelo od tolmuna. Ozka steza – prave stopničke! – nas je povedla na desno gor h klopici. Namesto k Hudičevem zobu – ime vzbuja naravnost grozo – smo jo mahnili na levo k naslednjemu slapu, prečili vodo po leseni brvi in se na drugi strani po strmi zarasli stezi vzpeli visoko nad slap.<br>
Podjetnega dečka Dušana smo poslali naprej kot izvidnika iskat poti, ker se je naša steza nehala ob vodi, kakor bi odrezal. Dušan je malo potelovadil pod prevesami, polomil nekaj vej, preskočil par skal in že se je vrnil. Povedal je, da je zasledil na drugi strani potoka lepo stezo. Ker ni bilo mostiča, smo torej morali hočeš nočeš peš čez vodo. Z Dušanom sva privalila dve veliki skali, naredila zasilen kamenit mostič, ki ga pa je tik pred strmim sosednjim bregom zmanjkalo. Globina vode namreč ni dopuščala preveč drznih zgradb. Vsak posameznik je moral na svojo pest bolj ali manj srečno zmagati tisto nevarno mesto. Kar nas je bilo v kvedrovcih, smo živahno krilili z rokami, loveč ravnotežje na spolzkih kamnih. Mlakarjevi dve dekleti sta si brž sezuli svoje nizke šolne in bredli vodo do kolen. Anka je že srečno pristala onkraj vode. Baš sem hotel na drugem bregu pomagati Miri, kar je prevzela njeno tovarišico Rajko neznana drznost. Korajžno se je zagnala z brega, za trenutek obstala na zadnjem kamnu in že je pljusknila v vodo. Mrzla je bila kopel! Toda neke zlobne vodne vile še niso bile zadovoljne. Potegnile so mene za desno, Miro pa za levo nogo v hladne valove. Tako smo vsi trije za hip složno postali v bistri vodici in se kislo gledali. Potem pa vik in krik in čofotanje iz vode! In sezuvanje čevljev in izlivanje vode z obuvala! In mokre nogavice in mokra krila! Na srečo je solnce posijalo izza oblakov na kraj nesreče in nas kar mimogrede posušilo. <br>
Mimo zadnjega slapa smo splezali po črnem, poraslem žlebu med lapuhom navzgor. Stopili smo na pomol nad breznom in se na drugi strani spustili do vode. Sedaj pa je bilo konec romanja ob potoku. Levo nam je posekana strmina obetala kolovoz. Res smo ga kmalu našli ne predaleč od vode in zavili smo po njem vstran od soteske proti Rakitni. Že čez nekaj korakov se je odprla gmajnica, vsa rdeča od zrelih jagod. Veleli smo: zapik! in že smo se pasli po žlahtnih sadežih. Komur se je zahotelo višjih užitkov, se je lahko naslajal ob pogledu na borovniško kotlino, na lepo ležeča naselja Lašč in Pristave, ki so ležala v solncu tam sredi naročja čokatega hriba. Celo cerkveni zvonik v Pokojišču je pogledoval sem dol. Nahajali smo se nekje na robu 703 m visoke Grede. Krenili smo dalje vseskozi po robu, izbirajoč si poti, kakor so pač vodile čimbolj nad strmino, ki se tod ugreza v dno borovniške doline. Kolovozi vodijo iz nje sem gor, prečili smo jih nič koliko in jih pustili, da so se sami izgubljali v goščave tja proti Vinjemu vrhu. Raje smo se družili s stezicami in skritimi potmi, ki so nas zložno in naglo peljale proti jugovzhodu. Ko je roba zmanjkalo in se je svet začel grdo nagibati proti jugu, smo krenili navzdol v ravno dolinico, kjer stoji nekaj zapuščenih žag. <br>
Otavščica, ta žabji potok, je plitva, da nikoli tega, in se vije ko kača po močvirnati ravnici. Sem in tja se spomni, da za pošten potok ni lepo, če teče preveč lenobno, pa zažubori prav mladeniško čez skaline – no, tu gori ji poskočna mladost kar ni pri srcu – spet se poleže v velikansko veselje žab in ribic, ki v tropah zbeže, ko se pojavijo nad gladino naše postave. <br>
Pri srednji žagi smo počivali. Tiha in solnčna je ležala ravnica med zelenjem Vinjega vrha in Stražišča. Čez kako uro smo se dvignili – nič kaj radi – bila je prva popoldanska ura in solnce kaj vroče. Mimo zadnje žage smo na levo kmalu dospeli do kote 679, na katero pripelje v ravni črti strm kolovoz iz doline. Vprek njega smo krenili, točno po zaznamkih specialke, po dolgi, dolgi poti skozi gozd in frate na odprto polje pod Zadejlo, kjer smo zagledali vasico Beč. Mimo Kržišča smo sopihali vkreber k Pikovniku, kjer so nam postregli z imenitno vodo, mleko pa nam je pred nosom spila – rejena telička. Pikovnik, ta lepa, mogočna kmetija je poleti prav tako vabljiva kakor sredi najlepšega zimskega čara. Lahen veter je vel čez zoreči ječmen in nam hladil razgreta lica. Bilke so se zibale in beli oblaki so pluli po nebu. Na Rakitno vodi pot dol do Lanišča, do lepe ravnice sredi gozdov, kjer se svet že nagiba k Zali, od tam pa drži gor do Novaške gore širok kolovoz. <br>
Vrh klanca smo polegli v travo. Bil je počitek, kakor je mogoč le v solnčnem poletju, ko solnce hodi svojo visoko pot po nebu, ko čriček v travi neutrudno poje svojo enakomerno pesem in ko v toplih nočeh sijejo svetle kresnice kakor tisočera očesca v temino. <br>
V Rakitni smo z malinovcem slavili posrečeni izlet. Presušeni, kakor smo pač bili od počivališča tam pri žagah, smo se zaverovali v kozarce, da smo prav zadnji čas skočili na noge in ubrali pot v Preserje na vlak. V hitri hoji pa bi marsikoga posekali in tako smo dohiteli tudi kasno uro, ki je zgoraj v Rakitni pretila, da nam uide. Kmetje, ki so nam nad Kamnikom prihajali nasproti, so nas tolažili: »Nič ne hitite, je še dovolj časa do vlaka!« – Da, saj bi se bili ustavili, pa se nismo mogli! Kajti taka je pač mlada podjetnost: ne ustavi svojega brzega teka, tudi če je tik pred ciljem, in ne počiva, tudi če se ji ne mudi. <br>
V Preserju smo vroči in veseli stopili v notranjca.<br><br>

<img src="1941_slike/1941_07_Planinski_vestnik_169.jpg"><br>
Pekel, 5. slap<br>
Foto J. Skerlep<br>

<h2>Planinski vestnik, julij-avgust 1941 (let. 41, št. 7-8), str. 174-175</h2>

Miran Žargi: 

<h3>Svet okrog Preserja</h3> 

Kadar sem se vozil s kolesom proti Podpeči, sem vedno občudoval tri male hribčke pod Krimom: Žalostno goro, Sv. Jošta in Sv. Ano. Obiskati pa jih nisem utegnil do letošnjega leta. Kdo se bo sprehajal po teh krtinah – sem si dejal in pogled mi je splaval proti severu. A danes z veseljem pozdravim to sveto trojico. <br>
Z železniške postaje Preserje sva jo s tovarišem mahnila na Žalostno goro. Kmalu sva bila na vrhu, saj se gora dviga takoj nad progo in je visoka le 418 m. Pot je najprej široka in kamenita, nato preide v gozd in steza te popelje strmo proti vrhu. Vso pot lahko opazuješ prehajanje zemlje v kraški svet. Na gori te pozdravi velika obzidana romarska cerkev Marije sedmih žalosti. Med obzidjem in cerkvijo je velik travnat prostor, kjer se o Binkoštih, ko je na gori največji cerkveni shod, zbere ogromna množica ljudi. Pod obzidjem stoje krog in krog velike lipe, ki delajo že itak lepo goro še privlačnejšo. – To, kakor tudi cerkev Sv. Jožefa so sredi 17. stoletja zgradili kartuzijanski menihi iz Bistre pri Vrhniki. Ti menihi so bili posestniki vse zemlje od Podpeči do Rakitne, Cerknice in Spodnjega Logatca. Bil je strog red, ustanovljen v Franciji, a samostan v Bistri je ustanovil leta 1260 koroški vojvoda Ulrik iz rodu Šponhajmov. Konec 18. stoletja je ta red zatrl Jožef II. Red ni skrbel samo za cerkve, ki jih je s čutom do lepote postavIjal na najlepših mestih svoje zemlje; marljivi kartuzijanci so obogatili svoje knjižnice z mnogimi znamenitimi knjigami. Navedem samo veliko delo brata Nikolaja, ki je prepisal na pergament z umetniškim čutom delo sv. Avguština »de civitate Dei«. – Z gore se ti nudi razgled po vsem Barju z Ljubljanico, do Polhograjskih Dolomitov in Alp ter nazaj do Krima. <br>
Tovariš je še hitro posnel cerkev, nato sva korakala proti jugu do ceste, ki vodi iz vasi Prevale v Kamnik in naprej v Preserje. Greva po cesti do Kamnika zroč na presersko cerkev in Krim v ozadju. Na jugu so se raztezali gozdnati hribi: Plat, Tisovec in Štanga, na katere preserski strani leži kraška vrtača Ponikve, kjer nastane v jeseni ob velikem deževju jezero. Hrbet sva kazala Bistriškim goram z Ljubljanskim vrhom 813 m. <br>
Dospela sva v prijazno vasico Kamnik in skozi njo mimo kapelice in znamenja prišla na travnike ter se pričela dvigati proti Sv. Jožefu. Ubrala sva jo kar proti vrhu, saj je bela cerkvica zadosten kažipot. Še malo in stopila sva na vrh 439 m. Cerkev je baročna stavba, ladja je grajena na osnovi raztegnjenega osmerokotnika. – Na gori je stal v starih časih grad, pripoveduje pravljica, v katerem je živela hudobna grofica, ki jo je popotni berač, kateremu ni hotela dati miloščine, zaklel v kačo, ki še sedaj čuva nagrabljene zaklade. – Pod vrhom so velike kraške jame, v katerih so iskali kmetje zavetja pred roparskimi Turki. Z gore ni pravega razgleda, ker je vrh obrasel z drevjem. <br>
Spustila sva se po travnati strmini proti Sv. Ani. Prelezla sva nekaj kamenitih poljskih ograd in že sva bila na cesti, ki vodi na vrh. Kmalu sva iz gozda in zagledala sva vrh s cerkvijo in kmetijo. »Pri Šentajnarji«, kakor se reče domačiji. Tu naju je pozdravila ženica, ki je zbirala »zlata jabolka današnjih dni« – krompir. Malo je potožila in šla v hišo, midva pa na vrh 482 m, kjer te poleg lepega razgleda še posebno razveseli vodnjak z odlično pitno vodo. Lep je pogled na Ljubljano in po vsem Barju. Tam v daljavi zagledaš Triglav in ostale dobro znane vrhove Alp. <br>
Sonce se je pričelo nagibati na vrhniško stran, zato sva zapustila vrh in se obrnila proti vzhodu ter po travnati vesini in skozi gozd prišla do Jezera. Na severu ti zapirajo pogled krimski gozdovi z lično Planinico (560 m). Na vzhodu se dviga hribček Sv. Lovrenca. – Pripovedujejo, da leži v jezeru zmaj, ki ima glavo pod Sv. Ano, rep pa pod Krimom, in kadar z njim zamahne, nastane povodenj. – Jezerce ima zelo prikupljivo lego in gotovo spada med bisere ljubljanske okolice. <br>
Pričelo se je temniti, tovariš ni imel v aparatu več prostora za »motive« in tako sva zopet enkrat zaključevala lep izlet. Hodila sva po cesti skozi Podpeč v Notranje Gorice na kolodvor. Na mostu v Podpeči sva opazovala, kako so nalagali kamenje na velik čoln, s katerim so ga odpeljali v Ljubljano. Podpeški kamen so vozili že v rimskih časih po Ljubljanici, saj je bil po reki vpeljan stalen promet med Vrhniko (Nauportus) in Ljubljano (Emona). Bila je že noč, ko sva dospela na postajo. <br>
Spoznal sem majhen, a lep del slovenske zemlje, ki je vreden, da ga obišče vsak planinec, željan tihe in ponižne lepote, kakoršno hrani svet okrog Preserja.<br>

<br>
<br><br><br><br>
Prepis: Damjan Debevec (28.7.2011)<br>
</body>
</html>�