Jutro, 1. september 1944 (let. 24, št. 200), str. 2
Sočustvovanje hrvatskega naroda
Ljubljana, 30. avgusta.
Danes v dopoldanskih urah je obiskal prezidenta g. divizijskega generala Leona Rupnika v vladni palači konzul Nezavisne Države Hrvatske g. profesor Salih Baljič. Izrazil je toplo sožalje v svojem imenu kakor tudi v imenu vsega hrvatskega naroda, katerega predstavnik je v naši pokrajini, zaradi težkih in številnih žrtev ob priliki terorističnega angloameriškega bombardiranja mirne slovenske vasice Borovnice. – Porušena poslopja, ki niso predstavljala nobenega vojaškega objekta, mrtve žene, možje in fantje so živa priča terorja, ki ga prinašajo s seboj boljševiško-židovski »osvobodilci«, najhujši teroristi, kar jih pozna svetovna zgodovina. Tako se je moralo tudi slovensko ozemlje priključiti od Angloameričanov napadenim deželam. Edino, kar nas lahko tolaži, je to, da žrtve niso zaman in da so se že marsikomu pravočasno odprle oči. Bog nam bo pomagal, da bomo preživeli vse napore in lahko začeli mirno življenje v novi Evropi.
*
Izrazom ogorčenja, ki je zajelo vse naše ljudstvo zaradi razbojniškega angloameriškega letalskega napada na Borovnico, se je s svojim obiskom pri g. prezidentu, generalu Rupniku, pridružil tudi konzul Nezavisne Države Hrvatske g. prof. Salih Baljič. Njegove tople besede sožalja in iskrenega sočustvovanja, izražene tudi v imenu hrvatskega naroda, ki s svoje strani že dolgo časa na lastnem telesu okuša barbarsko uničevanje angloameriških letalskih teroristov, bodo nedvomno vzbudile pri vseh naših rojakih globoko uteho. Njegovi obsodbi terorja, ki ga prinašajo s seboj ti židovsko-plutokratski zračni razbojniki, se danes pridružuje vse slovensko ljudstvo, ki z zaprepaščenostjo doznava podrobnosti strahotnega uničenja premoženj in življenj mirnih borovniških prebivalcev. Po teh žrtvah pa prihaja sedaj tudi naše ljudstvo do pravega spoznanja, saj je ta nesreča tudi slepcem odprla oči. V tem je zato za vse Slovence tolažba, da te žrtve angloameriškega terorja res ne bodo zaman. Zato tudi ob tej nesreči zremo z zaupanjem v novo življenje po teh preizkušnjah, kakor je to poudaril v svojem sožalju tudi predstavnik Nezavisne Države Hrvatske o priliki svojega obiska pri g. prezidentu generalu Rupniku.
Jutro, 1. september 1944 (let. 24, št. 200), str. 4
Še dve borovniški žrtvi
Štefanu Smrekarju v prerani grob
Šele dvaindvajseta pomlad Ti je ožarjala lice, pa si moral oditi tja, odkoder ni povratka. Nenadoma si bil iztrgan iz naše srede. Vsi smo onemeli ob vesti, da Te ni več. Ti, ki si tako ljubil svoj dom in svoje domače, si moral umreti proč od svojih dragih. Neizprosna smrt je terjala Tebe, mladega idealista. Ne moremo si predstavljati, da moraš Ti, ki si bil poln prekipevajočega življenja, ležati pod črno grudo. Tako mlad si še bil, pa si pretrpel toliko gorja, in končno, ko si v daljavi videl lepše življenje, si moral oditi in opustiti svoje še neuresničene ideale. Tvoja prerana smrt je naredila med nami globoko in nezaceljivo rano. Zapustil si neutolažljivo mamico in očka, bratca in sestrico. Ostal nam boš v nepozabnem spominu, Tvoj duh in Tvoji ideali pa nas bodo vodili v življenju...
Vera
* * *
Lojzetu Zupančiču v slovo
Ugasnilo je še eno mlado življenje. Naš nad vse ljubljeni prijatelj in sovaščan Alojzij Zupančič, star komaj 23 let, je postal žrtev terorističnega letalskega napada na Borovnico.
Pred dvema letoma ga je badoljevska vojska odpeljala iz njegovega ljubega doma in od staršev v vasi Dobravi pri Dobrniču na otok Rab v internacijo. Tam in v Renicciju je prestal najhujše dneve stradanja. Po badoglijevski izdaji se je srečno vrnil nazaj v svojo domovino. Bil je srečen in vesel kakor otrok, ko je stopil po tolikem trpljenju zopet na slovenska tla in čul materino besedo. Akoravno ni smel na svoj dom, je živel tu v Ljubljani mirno in zadovoljno v krogu svojih prijateljev in sovaščanov. Zadnja in usodna pa je bila njegova pot v Logatec. Pri prvem sovražnem bombardiranju na Borovnico je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je po petdnevnem trpljenju umrl spravljen z Bogom. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v petek ob 17. z Žal na pokopališče k Sv. Križu.
O Lojze, v najlepši dobi svoje mladosti si se moral posloviti od življenja, v času ko bi mogel slovenski zemlji še v marsičem koristiti. Tvoje truplo mirno spi spanje pravičneža. Tvoj duh pa bo ostal med nami. Naj Ti bo zemlja lahka. Tvojim najdražjim pa naše najgloblje sožalje.
Prijatelji
Prepis: Damjan Debevec (20.6.2009)