Perspektivni plan razvoja turizma občine Borovnica, 1. julij 1953
Občinski ljudski odbor
B o r o v n i c a
Borovnica, 1.VII.1953.
PERSPEKTIVNI PLAN RAZVOJA TURIZMA OBČINE BOROVNICA
I.
1. Na področju občine Borovnica je priznan kot turistični kraj Pekel s celotno svojo okolico. Tudi ostali kraji so bili že obiskani in poznani vsled svoje naravne lege in primernega podnebja. Tu je predvsem omeniti Kožlješki log z Vinjim vrhom do Kožljeka. Ta predel ima vse naravne pogoje, da se razvije v primeren turistični kraj, posebno z postavitvijo domov.
Izhodišče iz Pekla je tudi na Pokojišče z okoliškimi vasmi. Ta kraj je kot turističen že priznan in je bil tudi že obiskovan, nima pa zaenkrat tehničnih pogojev radi prestane vojne.
Tudi sama Borovnica je zanimiva radi ostankov viadukta, da ne omenimo starodavnega bistriškega gradu z gozdarskim muzejem, ki tudi leži v bližini Borovnice. Z zgraditvijo ceste Borovnica – Rakitna bi prišla v poštev tudi Rakitna kot turistični kraj na našem področju.
2. Prirodni pogoji razvoja turizma so v občini Borovnica zelo ugodni, glede na slikovito okolico in razgiban teren. Znamenitih je predvsem 5 slapov Otavščice, ki priteka iz Kožlješkega loga in nadaljna pot po slikoviti soteski Pekla in urejeni hudourniški strugi proti Borovnici. Nepretrgani smrekovi gozdovi v Kožlješkem logu in višina v kateri leže (cca 900 m nad morjem) so zelo primerni za postavitev klimatskega zdravilišča že iz tega stališča, ker se tu namerava speljati zelo važna prometna žila t.j. cesta Borovnica – Begunje, ki bi vezala Ljubljansko kotlino z pretežnim predelom Notranjske. Borovnica sama je zanimiva radi ostankov viadukta, ki se bodo kot zgodovinska posebnost zavarovali in vzdrževali. Nadalje je na Pokojišču stavba, ki so jo zgradili še bistriški menihi in je v »Colnarjevi« hiši, sicer danes že obnovljeni, vzidan kamen z napisom in letnico 1500. Celotna okolica Pokojišča z vasmi Padež in Zavrh je poznana tudi radi prvih borb, ki so jih vodili partizani z italijanskim okupatorjem že v letu 1941. Posebno je znana borba pri Padežu spomladi l. 1942. ko je bila prva tovrstna borba z partizani večjega obsega ko je 80 partizanov premagalo in nagnalo preko 2000 Italijanov.
Dotok turistov se je v zadnjem času povečal, kljub temu, da niso bila izvršena posebna propagandna dela v tem smislu. Z dograditvijo lesnoindustrijskega modernega kombinata v Borovnici se predvideva velik dotok delovne sile, saj bo v tej tovarni zaposlenih cca 800 delavcev. Zato je treba tudi tem oskrbeti razvedrilo v prostem času, kar pa jim bi nudili bližnji turistični kraji.
Gostinska mreža še ni dobro razvita. Trenutno so na področju občine 4 gostinski obrati, peti pa se formira v dolini Pekla. Do sedaj je le eden okusno urejen in primeren kulturnemu nivoju vseh delovnih ljudi. Gostinski obrat bo, poleg Pekla, treba odpreti tudi na Pokojišču, ki predstavlja točko v krožni turistični poti Borovnica – Pekel – slapovi Pekla – Pokojišče – Borovnica.
3. Občina Borovnica je primerna za naslednje vrste turizma:
a) izletniški: Lepe izletniške točke v Peklu z Hudičevim zobom, slapovi Pekla. Izhodišča iz Pekla na Kožljek, Begunje in Cerknico, nadalje preko Pokojišča nazaj v Borovnico, nadalje iz Kožlješkega loga proti Rakitni na Krim in dalje proti Iškemu Vintgarju.
b) Zdravstveni: Ugodne klimatske razmere v Kožlješkem logu in Rakitni. Tu so skoncentrirani ultravioletni žarki in v tem pogledu veljajo ti kraji za najboljše v Sloveniji.
c) Počitniški: Primerni kraji za postavitev počitniških domov in šotorov predvsem v Peklu, na vrhu Pekla in Kožlješkem logu.
č) Športni: Podlaga za ustanovitev zimskošportnega centra v Rakitni z ozirom na ugodne snežne razmere. Lepi smučarski tereni so tudi na Pokojišču in okoli Kožljeka. Tu obstojajo ugodni tereni za slalom, veleslalom, smučarske tekalne proge in sankališča.
d) Domači in mednarodni promet: Predvidena gradnja ceste Borovnica – Begunje bi predstavljala glavno prometno žilo za tovorni in osebni promet med Ljubljano in Notranjsko, z odcepom na Otave pa bi predstavljala krožno turistično progo po Notranjski. V mednarodnem prometu pa bi bila ta cesta važna, ker je iz Begunj dalje zelo primerna za povezavo z Reko in naprej v Istro.
II.
1. Urbanistični načrt: Do danes Borovnica ni imela urbanističnega načrta. Regulacijski načrt je bil sicer napravljen toda le za del Borovnice in sicer tam, kjer se je gradilo novo naselje vsled gradnje proge Preserje – Borovnica in medvojnega bombardiranja. Ta regulacijski načrt bi bilo treba razširiti na področje okrog novega naselja vasi Borovnice t.j. na predel, kjer se gradi lesni kombinat, Zadružni dom z mlekarskim obratom in predelovalnico mesa in na predel, kjer je predvidena gradnja stanovanjskih blokov. Stari del Borovnice bo prav tako potrebno regulirati in odpraviti razne nehigijenske naprave, ki kazijo lice vasi. Prav tako se predvideva izdelava urbanističnih načrtov za posamezne turistične točke, kot Pokojišče in Pekel. Stroški vseh teh del bi znašali cca………. 500.000.- din
2. Prometne zveze: Ceste so v slabem stanju. Svojim namenom ne odgovarja cesta Borovnica – Pekel, ker je le deloma sposobna za avtomobilski promet. Prav tako ni nobene povezave za promet z Rakitno, kakor tudi ne z Pokojiščem in dalje proti Begunjam. Tu obstojajo le gozdne poti, ki so sposobne le za prevoz lesa z konjsko vprego. Da pa bo mogoče izkoristiti vse vrste turizma se predvidevajo sledeči objekti:
a) Cesta Borovnica-Pokojišče-Begunje z navezo na Beč, Otave do Rakitne. Ta cesta bi povezala Ljubljano z Notranjsko, omogočila dohod v te kraje z avtomobili in avtobusi ter pripomogla k kulturnemu in gospodarskemu dvigu teh vasi. Nadalje bi se z to cesto približali klimatskemu terenu v Kožlješkem logu, kjer bi se omogočilo postavitev zdravstvenega doma. Stroški za to cesto bi znašali cca………. 15,000.000.- din
b) Cesta Borovnica – Rakitna. S to cesto bi se povezale turistične točke Borovnice z Rakitno. Na ta način bi postali dostopnejši zdravstveni objekti, ki v Rakitni že obstojajo, omogočilo pa bi se tudi nesproščeni delovni sili zaposlitev v lesnem kombinatu, ki se sedaj gradi. Stroški za cesto bi znašali cca………. 10,000.000.- din
c) Popravilo ceste Borovnica – Brezovica pri Ljubljani in ceste Borovnica – Vrhnika. S popravilom teh cest bi se omogočil lažji in boljši avtopromet. Stroški teh popravil bi znašali cca………. 7,000.000.- din
d) Popravilo občinskih cest. V sami vasi urediti cesto z asfaltno prevleko, ostale pa utrditi z valjanjem. Stroški teh popravil bi znašali cca………. 3,000.000.- din
e) Z dograditvijo in popravilom teh cest se bi morala vzpostaviti avtobusna proga Borovnica – Rakitna in Borovnica – Begunje. Zato bi bilo treba nabaviti dva avtobusa. Stroški nabave……….. 6,000.000.- din
f) Radi lažjega dostopa do smučarskih terenov v Rakitni se bo gradila žičnica, ki bi bila speljana iz Zabočevega do prelaza nad Rakitno v dolžini cca 800 m. Stroški bi znašali cca………. 15,000.000.- din
g) Obnovila se bo markacija poti Borovnica – Rakitna, nadalje Borovnica – Pekel – Pokojišče – Borovnica ter Borovnica – Pekel – Kožlješki log – Begunje. Vzpostavile se bodo tudi orientacijske karte in sicer na lesonit ploščah na žel. postaji Borovnica, pred gostinskim obratom in v Peklu. Manjši kažipoti pa se bodo vzpostavili na vseh križiščih. Stroški bi znašali cca……….. 80.000.- din
3. Gostinstvo: Gostinska mreža, kot je bilo že ocenjeno, je slabo razvita. Obstoječi gostinski obrati ne odgovarjajo kulturnemu nivoju. Predvsem so neurejeni prostori, ki so tudi slabo opremljeni. Da se to stanje izboljša, se predvideva:
a) Adaptacija gostinskega obrata v Borovnici, s tem, da se poveča kapaciteta sprejema gostov z dozidavo salona, ureditvijo tujskih sob, letnega vrta in balinišča. Stroški bi znašali cca………. 800.000.- din
b) Postavitev gostinskega objekta v dolini Pekla. Obsegal bi restavracijo ter sobe za prenočišča. Ta objekt bi imel tudi svojstvo počitniškega doma. Stroški zgraditve bi znašali………. 4,000.000.- din
c) Gradnja modernega gostinskega obrata v reguliranem delu vasi Borovnice z restavracijo, prenočišči in kavarno. Stroški del bi bili cca………. 7,000.000.- din
d) Zgraditev počitniškega doma v Kožlješkem logu, ki bi se uporabljal predvsem za člane delovnih kolektivov radi klimatskega zdravljenja……….. 9,000.000.- din
4. Komunalne naprave: Na področju komunalnih naprav je bilo dosedaj malo storjenega v tem, da se kraj uredi in postane lepši ter privlačnejši. V tem smislu se bo napravilo sledeče:
a) gradnja vodovoda za celotno področje občine Borovnica. Stroški teh del bi znašali cca………. 20,000.000.- din
b) Ureditev kanalizacije v vasi Borovnica in sosednjih vaseh, kar bi znašalo………. 3,000.000.- din
c) Ureditev javne razsvetljave z avtomatičnim prekinjačem za celo vas Borovnica………. 1,500.000.- din
d) Elektrifikacija doline Pekla in domov v tem predelu. Stroški teh del bi znašali………. 1,500.000.- din
e) Ureditev parka v novem delu Borovnice z vzpostavitvijo sprehajališča ob novi cesti z zasaditvijo drevoreda, kar bi znašalo………. 1,000.000.- din
5. Kulturne in prirodne znamenitosti: V Borovnici obstojajo ruševine bivšega viadukta. Zato se predvideva popravilo in vzdrževanje glavnega stebra, kateri se bo zavaroval kot zgodovinska znamenitost in preuredil v spomenik padlim borcem za časa NOB. Obenem pa bo spomenik gradnje tega največjega objekta v Srednji Evropi. Stroški za ta dela bi znašali cca………. 3,000.000.- din
6. Kulturni in športni objekti: Zaradi pojačanja športnega udejstvovanja, kateri ima dosedaj še slabe pogoje se bo napravilo:
a) Kopalna bazena v Borovnici in dolini Pekla ob počitniškem domu, kar bi znašalo………. 2,500.000.- din
b) Naprava smučarske skakalnice………. 800.000.- din
c) Ureditev športnega stadiona………. 2,000.000.- din
d) Naprava strelišča v Borovnici………. 1,000.000.- din
e) Gradnja kulturnega doma in obnovitev telovadne dvorane………. 8,000.000.- din
7. Sredstva za propagando:
a) založitev slik Borovnice in slapov Pekla………. 200.000.- din
b) založitev prospekta s slikami………. 500.000.- din
III.
Turizem v občini Borovnica je, kljub ugodnim pogojem, še zelo nerazvit. Na splošno lahko ugotavljamo, da Notranjska, kljub zelo zanimivim točkam kot n.pr. Pekel, Rakitna, presihajoče Cerkniško jezero, Krim, Dolenjska stran z dohodom z Notranjsko) in naravnim pogojem, v turističnem pogledu ni razvita. Nedvomno je, da bo naša družbena ureditev zahtevala široko turistično mrežo v Sloveniji, tako zaradi obiska tujih ljudi, ki jim bo treba omogočiti primeren počitek in izkoriščanje dopustov ter nedeljsko razvedrilo. Za perspektivni razvoj turizma na področju Borovnice je izredne važnosti perspektiva razvijanja podeželskih industrijskih centrov. Borovnica pa že uresničuje to perspektivo z gradnjo modernega lesnoindustrijskega kombinata. Cesta Borovnica – Begunje, ki je za tak razvoj Borovnice izredno važna, bo iz Borovnice ustvarila tipično križišče za zvezo Notranjske z Ljubljano. Turistično bi veliko pomenilo tudi podaljšanje relacije dalje iz Begunj proti morju in Istri. Cesta Borovnica – Rakitna, ki bi se navezala na cesto Rakitna – Cerknica bi predstavljala krožno turistično cesto preko cele Notranjske do Rakeka in dalje na Primorsko. Perspektiva razvijanja podeželskih industrijskih centrov bo nedvomno zahtevala povečanje teritorija občin z ozirom na to, da je neobhodno, da se vasi brez industrije in s tipično kmečko proizvodnjo priključujejo industrijsko močnejšim občinam, ki bi bile sposobne skrbeti tudi za razvoj kmečkih vasi. Ogromen vpliv na kmečko proizvodnjo pa vrši turizem in postavljanje turističnih objektov, kar ugodno vpliva na kmečko proizvodnjo. Za trg, kakor tudi na rajonizacijo z ozirom na prehrano, ki jo želijo turisti, t.j. živinorejo z mesom in mlekom, sir, sadje, povrtnina). Pomen turizma za kulturni dvig kmečkega prebivalstva je izven diskusije. Gosta turistična mreža bi tudi pospešila postavljanje manjših predelovalnih obratov na podeželju, zlasti zbiralnic mleka, hladilnic za mleko, sadje, pijačo in ostalih manjših obratov živilske predelovalne dejavnosti.
Perspektivni plan razvoja turizma seveda ne zagotavlja postavitev vseh navedenih objektov in del, ampak predvsem ugotavlja, da bi navedeni objekti in investicije bili potrebni. Predvsem zgraditev cest Borovnica – Begunje in Borovnica – Rakitna sta osnovna pogoja za izreden razmah turizma. Ti cesti sta življenjsko važni tudi za izkoriščanje gozdnih mas, za dotok delovne sile z kmečkih vasi, za dvig živinoreje in dostave mleka za Ljubljano, za pocenitev osebnega prometa in prihranek na času, za otvoritev paše za čebele z ozirom na vodo in smrekove gozdove, za klimatsko zdravljenje, za gojenje zimskih športov, za oddih in razvedrilo delovnih ljudi, dalje odpirati možnosti pojačanja avtoprevozništva, pojačanja gostinstva, večjih obrtnih delavnic, itd.
Smrt fašizmu – svobodo narodu!
Komisija za razvoj turizma pri ObLO Borovnica
VIR: Zgodovinski arhiv Ljubljana, VRH 15/1 – ObLO Borovnica, Zapisniki sej ObLO, komisij in svetov 1952-1956
Prepis: Damjan Debevec (7.10.2009)