Franjo Baš (ur.) idr., Ljubljana in njeno turistično zaledje: vodnik, Ljubljanska turistična zveza, Ljubljana 1960, str. 104-106
(…)
BOROVNICA
Nadmorska višina 305 m, 841 prebivalcev. Borovnica leži na jugozahodnem kraju Ljubljanskega barja. Kraj ima slikovito lego in okolico. Tu se globoko na jug segajoča dolina Borovniščice razširi in prehaja v ravnico, ki je bila nekoč jezerski zaliv. Borovnico obdaja na vzhodu predgorje Krima, 780 m visoki Srobotnik, ki prehaja proti jugu v Rakitniško planoto, na zahodu pa 814 m visoki Trebelnik, na robu valovite planote Menišije. Pobočja gora so z obeh strani porasla z lepimi gozdovi. Zaradi tega je kraj primeren za letovišče. Borovnica nudi številne izletne možnosti.
Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom. Dohodke imajo tudi od lesnega gospodarstva. V Borovnici je velika žaga z lesnoindustrijskim predelovalnim podjetjem. Za primer potrebe je na voljo zdravnik. Pošta, telegraf in telefon. Kopanje je mogoče v Borovniščici.
Prometne zveze. – Železniška postaja Borovnica na progi Ljubljana (22 km) – Postojna. Cesta povezuje Borovnico z Vrhniko (8 km) in skozi Podpeč z Ljubljano (24 km).
Zanimivosti. – Pred vojno je bila železniška proga speljana po 472 m dolgem kamnitem viaduktu, 38 m visoko nad dolino. Imel je 47 lokov v dveh nadstropjih. Ob izbruhu vojne leta 1941 ga je jugoslovanska vojska razstrelila. Pozneje so Italijani most za silo usposobili za promet, vendar so ga ameriška letala pred koncem vojne bombardirala in uničila. Ob tej priložnosti je bil porušen tudi velik del vasi, ki pa je danes v celoti obnovljena. Ker so bili mostni temelji preveč razmajani, so po vojni zgradili obvozno progo. Od impozantnega mostu je ostal v spomin del loka. – 4 km severozahodno od Borovnice je ob vrhniški cesti nekdanji kartuzijanski samostan grad Bistra (glej pri Vrhniki).
Izleti. – Najprivlačnejša turistična znamenitost Borovnice je Pekel. To je divje romantična dolina ob potoku Otavščica, ki izvira na jugu pod vasjo Otave. Nato teče v znatni višini proti severu in pada v številnih brzicah in slapovih v 400 m globoko vrezano dolino Borovniščice. Voda buči čez pet večjih slapov. Največja dva sta visoka po 15 m. Med slapovi se voda umiri v temnozelenih tolmunih. Malo naprej zopet zdrvi po kamnitih žlebovih med previsnimi stenami mimo skalnih čeri nenavadnih oblik. Ena teh čeri se imenuje zaradi svoje značilne oblike Hudičev zob. Pot do Pekla drži s postaje Borovnica skozi vas in proti jugu, pod železniško progo. Zatem ob njej na desno in skozi prikupno vasico Ohonica (G »Pred Peklom«) ter ob Otavščici do bifeja, 1 uro. Tu se v senci lahko okrepčamo. Nadaljujemo pot, prekoračimo potok dvakrat in pridemo do prvega šuma. Pot naprej je zavarovana z jeklenimi vrvmi in klini, stopnicami in lestvicami. Deloma je precej naporna, večkrat tudi izpostavljena in terja dobre živce. Nekatere težje prehode lahko obidemo po poti čez Hudičev zob. Na primernih mestih so počivališča s klopcami. Nad petim šumom je stara opuščena žaga. Do nje pridemo v 1 uri 30 minut (od bifeja). V Borovnico se vračamo po drugi poti. Od žage krenemo po gozdni cesti proti severozahodu, nakar pridemo skozi smrekov gozd v 35 minutah do vasice Pokojišče, 737 m. Vasica leži na valoviti odprti planoti Menišiji, ki se proti jugu nadaljuje mimo Vinjega vrha (984 m). Od tod je obsežen razgled do Begunj (glej pri Cerknici). Ta pot je še posebno priporočljiva pozimi (lepa smuška tura). Od Pokojišča do Cerknice je 3 ure 30 minut hoje. V Begunje pa lahko zavijemo po označeni stezi že prej, na pol poti med žago in Pokojiščem. Vas Pokojišče je bila v starih časih važna prehodna postaja in počivališče na poti iz Bistre čez Menišijo v Cerknico. Po ljudskem izročilu so tu prek tovorili blago in počivali od naporne hoje v hrib. Od tod ime Pokojišče. Na hiši »Pri Colnarju«, kjer so v tistih časih carinili blago, je vzidana spominska plošča z letnico 1659, grbom in napisom Wolfgangus Markovitsch. Vas je bila v NOB prizorišče ogorčenih bojev med partizani in Italijani ter je hudo trpela. – V vasi je okrepčevalnica »Pokojišče«. Sestop po poti čez razgledni Trebelnik, 807 m, v Verd in Vrhniko v 2 urah 30 minutah, v Logatec v 2 urah, ali pa v Borovnico v 1 uri.
Prijeten izlet je tudi iz Borovnice do razpotja pod železniško progo, nato levo skozi Niževec v Sabočevo. Od tod se povzpnemo na Rakitno, 789 m, 2 uri (glej pri Cerknici).
Gostinstvo. – G »Pri Rezki« in Hladnik J.
Informacije: Turistično društvo Vrhnika.
(…)
Prepis: Damjan Debevec (4.2.2009)