ÿþ<html> <head> <META http-equiv="Content-Type" content="text/html; charset=windows-1250"> </head> <body> <h2>Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, Zahodni del Slovenije, Dr~avna zalo~ba Slovenije, Ljubljana 1968, str. 445, 446, 447, 448-450, 451, 454, 455</h2> <h3>SODELAVCI IN NJIHOVE KRATICE</h3> <b>(& )</b><br><br> `i. `ifrer dr. }ivko, pomo nik direktorja zavoda za statistiko SRS, Ljubljana<br><br> <b>(& )</b><br><br> Pri redakciji krajevnih imen so sodelovali: univ. profesorja dr. Anton Bajec in dr. France Tomai  ter profesor Stane Suhadolnik. Karte ob in je priredil profesor France Planina in risal tehnik Franc Otujac.<br><br> Statisti ne podatke iz povojne dobe je posredoval Zavod za statistiko SRS, za starejaa obdobja pa jih je zbral in preveril dr. }ivko `ifrer. Sestavke botani ne vsebine je preveril in ve idel napisal ravnatelj INTERTRANSA v p. Sre ko Grom. <h3>KRATICE</h3> `tevilke za imeni krajev, npr. Ajdova ina 2212-456-381-66, pomenijo v zaporednem redu atevilo prebivalstva  hia  gospodinjstev  kmetov po ljudskem atetju l. 1961. Kratice za temi podatki pa:<br><br> a avtobusna postaja<br> k krajevni urad<br> m postaja ljudske milice<br> o ob ina<br> p poata<br> r razred<br> s sodia e<br> a osnovna aola<br> z zdravnik<br> ~ ~elezniaka postaja<br> AF} Antifaaisti na fronta ~ena<br> BB briaki bataljon<br> CLN Centro liberazionale nazionale<br> d. desni<br> druga vojna druga svetovna vojna<br> DOZ Dr~avni zavarovalni zavod<br> DPD delavsko prosvetno druatvo<br> GG Gozdno gospodarstvo<br> HE hidroelektrarna<br> jv. jug, ju~no<br> jv. jugovzhod, jugovzhodno<br> jz. jugozahod, jugozahodno<br> KNOO krajevni narodnoosvobodilni odbor<br> KP Komunisti na partija<br> KPS Komunisti na partija Slovenije<br> KPD kulturno prosvetno druatvo<br> KUD kulturno umetniako druatvo<br> KVZ kmetijska vinarska zadruga<br> KZ kmetijska zadruga<br> l. levi<br> LI ljudsko imetje<br> nm nadmorska viaina<br> NO narodni odbor<br> NOB narodnoosvobodilna borba<br> NOO narodnoosvobodilni odbor<br> NOV narodnoosvobodilna vojska<br> OF Osvobodilna fronta<br> OIO ob inski izvrani odbor<br> PD prosvetno druatvo<br> PK pokrajinski komite<br> PNOO pokrajinski narodnoosvobodilni odbor<br> POS partizanski odredi Slovenije<br> PPNOO Primorski pokrajinski narodnoosvobodilni odbor<br> prva vojna prva svetovna vojna<br> s. sever, severno<br> SGG Soako gozdno gospodarstvo<br> SKOJ Savez komunisti ne omladine Jugoslavije<br> SKUD sindikalno kulturnoumetniako druatvo<br> SLP sploano ljudsko premo~enje<br> SNOUB Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada<br> SPD Slovensko planinsko druatvo<br> SPZ} Slovenska protifaaisti na zveza ~ena<br> SRH Socialisti na republika Hrvatska<br> SRS Socialisti na republika Slovenije<br> SS esesovci<br> sv. severovzhod, severovzhodno<br> sz. severozahod, severozahodno<br> TIGR »Trst, Istra, Gorica, Reka«, tajna protifaaisti na organizacija v Julijski Bene iji<br> TVD telesnovzgojno druatvo<br> v. vzhod, vzhodno<br> VDV vod dr~avne varnosti<br> z. zahod, zahodni<br> ZDA Zdru~ene dr~ave Amerike<br> ZKO zahodnokoroaki odred<br> }TP }elezniako transportno podjetje<br><br> <b>(& )</b> <h3>OB INA VRHNIKA</h3> <b>Sploani pregled</b><br><br> Ob ina Vrhnika je dobila sedanji obseg l. 1959, ko je bil prejanji ob ini priklju en ve ji del dotedanje ob ine Borovnica. Pred 2. svet vojno je bilo to obmo je razdeljeno med ob ine Vrhnika, Borovnica, Log, `t. Joat in Horjul, ki so vse spadale v okraj Ljubljana okolica.<br><br> <b>(& )</b><br><br> Med NOB je bilo v ob ini 274 smrtnih ~rtev. Italijani so po~gali Pade~, Pokojia e, Zavrh pri Borovnici in Pako. Zaradi vojnih dogodkov je zgorelo nekaj hia v Zabo evu. Borovniaki most je bil ve krat bombardiran.<br><br> <b>(& )</b><br><br> Najviajo lego ima Zavrh pri Borovnici (770 m), najni~jo Drenov gri  (291 m). Najve je naselje, ki je edino mesto v ob ini, je Vrhnika s 3942, najmanjae Pristava komaj s 7 prebivalci.<br><br> <b>Prebivalstvo v naseljih v letih 1869-1966</b><br><br> <table border="1"> <tr> <th>KRAJEVNI URAD<br>naselje</th> <th>1869</th> <th>1880</th> <th>1890</th> <th>1900</th> <th>1910</th> <th>1931</th> <th>1948</th> <th>1953</th> <th>1961</th> <th>1966</th> </tr> <tr> <td>BOROVNICA</td> <td>1853</td> <td>2168</td> <td>2291</td> <td>2267</td> <td>2399</td> <td>2541</td> <td>2280</td> <td>2540</td> <td>2975</td> <td>3094</td> </tr> <tr> <td>Borovnica</td> <td>624</td> <td>749</td> <td>762</td> <td>731</td> <td>784</td> <td>974</td> <td>841</td> <td>1071</td> <td>1391</td> <td>1484</td> </tr> <tr> <td>Breg pri Borovnici</td> <td>121</td> <td>155</td> <td>193</td> <td>198</td> <td>260</td> <td>236</td> <td>191</td> <td>244</td> <td>306</td> <td>302</td> </tr> <tr> <td>Brezovica pri Borovnici</td> <td>154</td> <td>180</td> <td>187</td> <td>173</td> <td>171</td> <td>177</td> <td>198</td> <td>180</td> <td>181</td> <td>190</td> </tr> <tr> <td>Dol pri Borovnici</td> <td>258</td> <td>354</td> <td>365</td> <td>327</td> <td>367</td> <td>348</td> <td>324</td> <td>338</td> <td>389</td> <td>396</td> </tr> <tr> <td>Dra~ica</td> <td>55</td> <td>58</td> <td>71</td> <td>108</td> <td>113</td> <td>119</td> <td>128</td> <td>126</td> <td>74</td> <td>79</td> </tr> <tr> <td>Laa e</td> <td>17</td> <td>15</td> <td>13</td> <td>14</td> <td>13</td> <td>14</td> <td>11</td> <td>10</td> <td>9</td> <td>8</td> </tr> <tr> <td>Laze pri Borovnici</td> <td>111</td> <td>112</td> <td>103</td> <td>123</td> <td>123</td> <td>128</td> <td>143</td> <td>142</td> <td>131</td> <td>134</td> </tr> <tr> <td>Ni~evec</td> <td>52</td> <td>42</td> <td>40</td> <td>45</td> <td>41</td> <td>34</td> <td>37</td> <td>35</td> <td>40</td> <td>40</td> </tr> <tr> <td>Ohonica</td> <td>37</td> <td>44</td> <td>50</td> <td>49</td> <td>46</td> <td>52</td> <td>66</td> <td>61</td> <td>75</td> <td>87</td> </tr> <tr> <td>Pade~</td> <td>36</td> <td>62</td> <td>58</td> <td>51</td> <td>43</td> <td>56</td> <td>37</td> <td>37</td> <td>35</td> <td>35</td> </tr> <tr> <td>Pako</td> <td>159</td> <td>157</td> <td>169</td> <td>183</td> <td>186</td> <td>168</td> <td>138</td> <td>126</td> <td>144</td> <td>135</td> </tr> <tr> <td>Pokojia e</td> <td>45</td> <td>43</td> <td>42</td> <td>42</td> <td>44</td> <td>46</td> <td>22</td> <td>31</td> <td>48</td> <td>40</td> </tr> <tr> <td>Pristava</td> <td>14</td> <td>18</td> <td>21</td> <td>17</td> <td>16</td> <td>20</td> <td>15</td> <td>10</td> <td>7</td> <td>10</td> </tr> <tr> <td>Zabo evo</td> <td>130</td> <td>148</td> <td>184</td> <td>162</td> <td>140</td> <td>124</td> <td>98</td> <td>94</td> <td>112</td> <td>117</td> </tr> <tr> <td>Zavrh pri Borovnici</td> <td>40</td> <td>31</td> <td>33</td> <td>44</td> <td>52</td> <td>45</td> <td>31</td> <td>35</td> <td>33</td> <td>37</td> </tr> <tr> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> <td>-</td> </tr> <tr> <td>Bistra</td> <td>104</td> <td>138</td> <td>137</td> <td>110</td> <td>79</td> <td>93</td> <td>93</td> <td>116</td> <td>94</td> <td>81</td> </tr> </table><br><br> <b>(& )</b><br><br> Iz tabele izhaja, da je prebivalstvo ob ine od l. 1869 naprej stalno naraa alo. Predvsem so napredovali kraji vzdol~ glavne ceste Ljubljana-Vrhnika in v Borovniakem kotu. Tako se je v obdobju 1869 do 1961 pomno~ilo prebivalstvo na Vrhniki, na Drenovem gri u in v Borovnici za dvainpolkrat, v Dragomeru, na Logu pri Brezovici, Bregu pri Borovnici in v Ohonici se je podvojilo, v Verdu, v Sinji Gorici in na Lesnem brdu pa je naraslo za blizu 100%. V naatetih krajih je mnogo novih hia; zgradili so jih najve  industrijski delavci v Verdu, na Vrhniki in v Borovnici, kjer so tovarne, v drugih krajih pa delavci, ki imajo do kraja dela dobre prometne zveze. L. 1966 je bilo v ob ini 4278 delavcev, od teh jih je hodilo na delo v druge kraje ob ine 1086, v druge ob ine, in to ve inoma v Ljubljano, pa 1410.<br><br> <b>(& )</b><br><br> Kmetijsko posestvo Barje iz Ljubljane ima obrata v Bistri in Verdu, podjetje }ito iz Ljubljane pa mlina v Dolu pri Borovnici in na Vrhniki.<br> Med industrijskimi podjetji so usnjarna na Vrhniki s predelovalnico a etin v Sinji gorici, lesno industrijski kombinat LIKO na Vrhniki z obrati v Borovnici in Verdu in industrija gradbenega materiala Igrad na Vrhniki.<br> <b>(& )</b><br> Glavna cesta dr~i po s. strani Barja iz Ljubljane proti Logatcu. Od nje se na Barju oddele stranske ceste v posamezna naselja, na Vrhniki pa cesta proti Borovnici in v Podlipsko dolino. Iz Borovnice je speljana cesta v dolino Borovnia ice, v bli~ini pa se oddeli nova cesta na Pokojiako planoto. Na planoto dr~i cesta tudi iz Verda. Barje pre ka ~eleznica Ljubljana-Trst, nakar se dvigne nad njim na z. strani, tako da je Vrhnika ostala brez ~eleznice. Vrhniako lokalno ~eleznico so l. 1966 ukinili zaradi nerentabilnosti.<br> Gostinstvo je slabo razvito, turizem nima na voljo dovolj le~ia . Vseh gostia  je 26, med njimi 1 hotel, 20 gostiln, 2 bifeja in 3 delavske restavracije in menze. Le~ia  je 70. Na Planini (733 m) je zavetia e z razglednim stolpom. Prirodne zanimivosti so izviri Ljubljanice in Bistre ter Pekel nad Borovnico.<br> <b>(& )</b><br> Centralne osnovne aole so v Borovnici in dve na Vrhniki.<br> <b>(& )</b><br> Otroaki vrtec, poata in zdravstveni dom so v Borovnici in na Vrhniki. Lekarna je na Vrhniki, lekarniaka postaja v Borovnici. Redne kinematografske predstave imajo na Vrhniki, v Borovnici in Bevkah, ljudsko knji~nico na Vrhniki in v Borovnici. Na Vrhniki delujeta Planinsko in Turisti no druatvo. Kulturno prosvetna druatva so v Bevkah, Bistri, Borovnici, Ligojni, Logu pri Brezovici, na Stari Vrhniki, Vrhniki in v Verdu. Dvorane za prireditve so v Cankarjevem domu in v Domu JLA na Vrhniki ter v zadru~nem domu v Verdu. Ob inski praznik je 6. maj v spomin na osvoboditev Vrhnike l. 1945.<br><br> <b>(& )</b> <h3>OPISI KRAJEV</h3> <b>(& )</b><br><br> <b>Bístra</b>, v Bístri, bístraki, Bístr ani, 94-13-34-17, a tu, ~ Borovnica 4, ostalo Vrhnika 4 km. Nm 292 m. Stoji ob z. vzno~ju gozdnatega Jávor a (604 m) kraj ceste Vrhnika-Borovnica. Ime kraja po Bistri, pritoku Ljubljanice, ki prihaja na dan v petih poglavitnih izvirih iz nedostopnega kraakega podzemlja kot odtok vode Cerkniakega in deloma tudi Planinskega polja. En izvir v samem kraju, eden pri mlinu, trije izviri Trebina kraj hidrocentrale. Nekaj njiv na z. strani na Barju, kjer goje krompir in koruzo. Obrat kmetijskega posestva Barje, kjer rede krave molznice in plemensko ~ivino. Gostilna; konec vasi ~e v Dolu mlin in dve hidrocentrali. Pitna voda iz Bistre ter iz Mrlakovega, `imnovega in Pasjega studenca. Ljudje na delu v Verdu, na Vrhniki in v Ljubljani.<br> Najve ja stavba v kraju je nekdanji grad <i>Bistra</i>, do razpustitve l. 1782 znameniti kartuzijanski samostan. Ustanovil ga je koroaki vojvoda Bernard, ki je sem privedel menihe iz ~i kega samostana. Njegov sin Ulrik je samostan bogato obdaroval z zemljia i od Podpe i do Rakitne, Cerknice in Logatca. V njem so poslej menihi izvraevali ni~je sodstvo. Tudi oglejski patriarhi, avstrijski vojvode in Celjani so bili do samostana zelo radodarni. Ta je vzdr~eval potniaki in tovorni promet po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane ter bil oproa en vseh carin za blago, ki so ga dova~ali na trg. Zelo ~ivahne stike je imel tudi s Koprom, kjer je imel dvor, vinograde, olj ne nasade in vrtove. Po po~arih 1382 in 1463 so samostan obnovili. V asu reformacije je vzdr~eval prior Gregor (1552-1564) stike z ljubljanskimi protestanti in podpiral Trubarjevo knji~evno prizadevanje. V 17. stol. so imeli menihi v samostanu aolo in knji~nico z dragocenimi rokopisi; samostan je imel takrat v Ljubljani dvor, na Gorenjskem razna posestva ter v Istri in na Vipavskem vinograde. Po po~aru l. 1773 so stavbo popravili, a ~e 9 let nato je samostan razpustil cesar Jo~ef II. L. 1808 so cerkev podrli, poslopje s posestvom pa je l. 1826 kupil Fran Galle. Zdaj sta v gradu obrat GG Ljubljana ter bogat lovski, gozdarski, lesni in ribiaki muzej, ki so ga odprli 1949. Na grajskem dvoria u tri son ne ure iz 17. stol. Nad s. podvozom freske iz 16. stol. Na stropu nekdanje kapele Cebejeve freske, na oboku pet fresk. Kri~ni hodnik iz 15. stol; ob njem so odkrili l. 1967 ploa o v spomin F. Baaa, prvega ravnatelja Tehniakega muzeja.<br> Med nekdanjimi menihi izstopata iluminator Nicolaus iz 14. stol. in slikar Bruno v 18. stol. Od tod doma: Ivan Jager (1871-1959), projektant in strokovni pisatelj-arhitekt, ki se je udejstvoval na Kitajskem in kasneje v ZDA; `tefan Primo~i  (1866-1907), aolnik.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Borovníca</b>, v Borovníci, borovníaki, Borovní ani, 1391-229-437-91, os Vrhnika 8, a 8r in ostalo tu. Nm 305 m. Velika gru asta vas na jz. robu Barja, kjer prehaja airoka dolina potoka Borovnia ice v barjansko ravnino. Ceste proti Vrhniki, ez Podpe  proti Ljubljani in v bli~nje vasi, ki so v dolini Borovnia ice. Zaselka <i>Gri </i> in <i>Jéla</i>. Na v. strani Planina (727 m), na z. planota Meniaija s Trebelnikom (817 m). Polja z deloma ilovnato, deloma rno barjansko zemljo; glavni pridelki krompir, koruza, fi~ol. Bolj pomembna je ~ivinoreja. Obse~ni, prete~no iglasti gozdovi. Zelo malo kmetov. Glavnina ljudi se vozi na delo v Ljubljano, medtem ko je manjai del delovne sile zaposlen doma v obratu lesnega podjetja LIKO z Vrhnike, kjer izdelujejo vrata, stole in gugalnike, ter v obrtnem komunalnem podjetju. Gostilna, trgovina, gasilski dom. Vodovod iz zajetja izvira Málence. Cerkev sv. Marjete datira sicer iz srede 14. stol., a je sedanja stavba z novejaimi freskami iz l. 1829. Tik za vasjo se za enja kraaki svet z vrta ami in jamami; sploano znana je 50 m dolga Jelenska jama. Potok Borovnia ica, ki so ji v dolini regulirali strugo, priteka iz divjeromanti ne soteske Pekla, kjer pada v ve  slapovih. Izhodia e izletov v Pekel, na Meniaijo in na Rakiako planoto.<br> Med NOB je bil 500 m dolgi ~elezniaki viadukt, ki so ga zgradili l. 1856 in je pre kal dolino 48 m visoko, pogosten cilj zavezniakih bombnih napadov iz zraka. Popolnoma poruaen je bil avgusta 1944; pri tem je bilo ubitih ok. 30 vaa anov. Na most ae spominja ohranjen steber. }el. progo so nato speljali dale  v dolino Borovnia ice, da ni bilo treba graditi novega mostu. V no i 28./29. 6. 1942 so partizani pri Borovnici napadli vlak, ki je vozil naae ljudi v internacijo v Italijo; pobeg je uspel ok. 300 zapornikom.<br> Od tod doma: Marja Boranik (r. 1906), literarna zgodovinarka; Ivan Kiferle (1856-1943), skladatelj; Jo~e Kranjc (1904-1966), pripovednik in dramatik; Pavla Lah-Jerina (r. 1915), partizanska zdravnica, voditeljica bolnice Pavle na Mrzli rupi pri Vojskem; Simon Lampe (1865-1940), nabo~ni pisatelj v ZDA; Mirko Lebez (r. 1912), slikar; Pavel Lo nik (1888-1920), dramski igralec; Anton Majaron (1876-1898), pripovednik; Danilo Majaron (1859-1931), narodni, politi ni in druatveni delavec; Bogdan Osolnik (r. 1920), politi ni delavec; Ljudevit Peri  (1884-1926), politik; Leopold Suhodol an (r. 1928), pripovednik; Anton Vadnjal (1876-1935), pripovednik; Josip Verbi  (1869-1948), ebelar; Mirko Zupan i  (r. 1925), igralec in dramatik.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Brég pri Borovníci</b>, na Brég-u, bre~ánski, Bre~áni, 306-43-80-35, a tu, os Vrhnika 10, ostalo Borovnica 2 km. Nm 317 m. Razpotegnjena vas na robu Barja deloma v ni~ini, deloma na pobo ju na obeh straneh ceste Borovnica-Podpe . Na j. koncu vasi zaselek <i>Trnóvo</i>, ki ga je nova ~el. proga, zgrajena l. 1947, odrezala od ostalega naselja. V ozadju Srebótnik (701 m), j. od njega Planína (727 m). Med njima je v precejanji viaini dolina Medvednica, ki se nadaljuje v Lu~e. Prete~no barjanska rna zemlja; krompir, koruza, izdatna ~ivinoreja. Studen nica in vodnjaki s talno vodo. Tovarna bakelita in fenolnih smol Fenolit, ki zaposluje nad 100 delavcev. Trgovina, gostilna, gasilski dom, igralska dramska dru~ina. Delovna sila zaposlena v doma i tovarni ter v Ljubljani in Borovnici. Do druge vojne je tu obstajalo lesno podjetje. 13. 8. 1942 so Italijani vas po~gali.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Brézovica pri Borovníci</b>, v Brézovici, brézov(i)aki, Brézovi ani, 181-28-43-75, os Vrhnika 11, ostalo Borovnica 3 km. Nm ok. 340 m. Gru asta vas na jv. koncu Borovniake doline ob potoku Prúanici, ki sprejema izpod Krima ka `umík, z. od njega pa Izber. Dostop po cesti iz Borovnice. Zaselki <i>Kapítov gri </i>, <i>Prod</i> in <i>Vrbljéne</i>. Pea ena, deloma ilovnata zemlja. Krompir, ~ito; ve  ebelarjev. Trgovina, gasilski dom. Opua ena mlin in ~aga. Vodovod iz zajetja izvira Brézovaka v. od vasi. Vaa ani hodijo na delo v Borovnico in Ljubljano.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Dól pri Borovníci</b>, na Dólu, dol(j)ánski, Dol(j)áni, 389-74-111-31, a tu, os Vrhnika 6, ostalo Borovnica 2 km. Nm popr. 300 m. Razpotegnjena vas na robu Barja ob cesti Vrhnika-Borovnica. Vzno~je Bizgávke. Prve hiae na s. so v samem sklopu Bistre, kjer pripadajo Dolu valj ni mlin in elektri ni centrali ob strugi Bistre; zadnje hiae na j. so pred samo Borovnico in Lazami. Zaselek <i>Ribi </i>. Zemlja ilovnata in rna barjanska, kjer dobro uspevata krompir in koruza. V bregu precej sadja, zlasti jabolk. Kapnica, vodnjaki s talno vodo. Mnogo ljudi zaposlenih v gozdarstvu, nekateri hodijo na delo tudi v Borovnico. Od tod doma Josip Zalar (r. 1872), druatveni delavec in publicist med ameriakimi Slovenci.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Drá~ica</b>, na Drá~ici, dráaki, Draakóni, 74-16-23-19, os Vrhnika 10, ostalo Borovnica 2 km. Nm 320 m. Razlo~ena vas na terasi Borovniake doline, prislonjena ob pobo je Planíne (727 m). Slaba cesta iz Borovnice. Pod vasjo regulirana struga potoka Prúanice. Ilovnata, v dolini barska rna zemlja. Krompir, ~ito, ~ivinoreja, sadjarstvo. Vodovod napeljan od izvira v pobo ju Planine. Ljudje hodijo na delo v Ljubljano in Borovnico.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Láa e</b>, v Láa ah, láa anski, Láa ani, 9-2-2-8, os Vrhnika 12, ostalo Borovnica 3,5 km. Nm 492 m. Dve kmetiji sredi gozdov na prisojni ravni jz. nad Borovniako dolino. Vozna pot iz Borovnice. Kmetovanje, mnogo sadja. Studen nica.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Láze pri Borovnici</b>, na Lázah, la~ánski ali lá~anski, La~áni ali Lá~ani, 131-24-36-18, os Vrhnika 7, ostalo Borovnica 1 km. Nm 310-360 m. Razlo~eno naselje v dolini ob cesti Vrhnika-Borovnica ter nad njo ae iznad ~el. proge v pobo ju Trebélnika. Odcep nove gozdne poti na Pokojia e. Ilovnata in rna barska zemlja. Krompir, ~ito, mnogo sadja, zlasti jabolk. Ljudje zaposleni v Borovnici in Ljubljani. Studen nica in kapnica. Ve ja studenca Zakótek in Vodonòs.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Ní~evec</b>, v Ní~evcu, ní~evski, Ní~ev ani, 40-7-8-22, os Vrhnika 11, ostalo Borovnica 3 km. Nm 320 m. Stoji v mokrotni Borovniaki dolini in nad njo ob cesti Brezovica-Zabo evo. Nad vasjo vzpetine Planína (727 m), Krima ek (933 m) in Poto nica; z le-te odteka v mo virno dolino potok Poto nica, v. od nje potok Izber; oba potoka se stekata v Prúanico. Kmetovanje; delavci zaposleni v Borovnici in Ljubljani. Vodovod iz bli~nje Brezovice.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Ohoníca</b>, v Ohoníci, ohoníaki, Ohoní ani, 75-14-15-23, os Vrhnika 11, ostalo Borovnica 3 km. Nm 320 m. Med drevje skrita gru asta vasica na l. bregu Borovnía ice ob vhodu v sotesko Pekèl. Kmetovanje, delo v Borovnici. Gostilna, vodovod napeljan iz struge Otáva ice v Peklu, kot tu nazivajo Borovnia ico, ki pada v petih slapovih. Ob njih speljana steza do strmega skalnatega Hudi evega zoba, kjer se razhajajo poti proti Cerknici in Pokojia u. Nad najviajim slapom v Brodah opua ena ~aga. Od tod gre pot proti Ko~ljeku.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Páde~</b>, na Páde~u, padéaki, Padé~ani, 35-7-8-9, os Vrhnika 15, ostalo Borovnica 5 km. Nm ok. 720 m. Gru asta vas na kraaki planoti j. od Pokojia a, od koder pripelje sem dobra cesta. Kmetovanje, poglavitni pridelek krompir. Vaa ani se najve  pre~ivljajo z gozdarstvom in le posamezniki hodijo na delo v dolino. Kapnica. Blizu vasi ponikalni studenec z neuporabno vodo. Vrta ast kraaki svet; ve je Kav evo brezno. Na j. strani planote Vinji vrh (984 m), pod katerim izvira Borovnía ica, ki se kot Otáva ica prebija skozi sotesko Pekèl. Lepi smuaki tereni. 29. 6. 1942 so Italijani razen ene hiae vso vas po~gali.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Páko</b>, na Pákem, pákovski, Pákov ani, 144-32-4-32, a tu, os Vrhnika 10, ostalo Borovnica 2,5 km. Nm ok. 320 m. Razpotegnjena vas prete~no nad osojnim robom Barja ob cesti Borovnica-Podpe . Nekaj hia viae v pobo ju Srebótnika (701 m). Tik za naseljem graben Prevéjk. Polja na barskih tleh; krompir, koruza, ajda. Izdatna ~ivinoreja in sadjarstvo, najve  jabolka. Ljudje v glavnem zaposleni v Borovnici, Ljubljani in na bli~njem Bregu. Kapnica. Ob cesti izvir Na zvirku; od tod odteka voda na dve strani v Borovnianico, kot Páa ica (Páaca) proti jz. in kot Vóa evka proti s.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Pokojía e</b>, na Pokojía u, pokojíaki, Pokojía arji, 48-11-13-6, os Vrhnika 13, ostalo Borovnica 4 km. Nm 737 m. Poglavitno naselje na kraaki planoti Meniaíji, kjer se kri~ajo pota proti Verdu, Lazam pri Borovnici, bli~njemu Pade~u in Cerknici. Kmetovanje, gozdarstvo; poglavitni pridelek krompir. Nekaj vaa anov na delu v dolini. Kapnica. Gostilna, trgovina; lepi smuaki tereni, pripraven kraj za letovanje. Obiskovana postojanka izletnikov na poti v Pekel ali Cerknico. Malo izven vasi kasneje predelana cerkev sv. `tefana iz za . 17. stol. Zakrasel svet; med jamami izstopajo 80 m dolgo Cukalovo brezno, 50 m globoko Kobijevo brezno in 70 m globoka Pizdica. Preko Meniaije, kjer je imel nekdanji samostan v Bistri obse~na posestva, je obstajala ~e v davnini njegova prometna povezava s Cerknico. Na te ase spominja Colnarjeva hiaa, kjer so blago carinili; v stavbi vzidana ploa a z grbom Wolfganga Markovitscha. 26. 9. 1942 so Italijani vas po~gali; pogorele so vse hiae razen najve je, kjer je gostilna in trgovina.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>Pristáva</b>, na Pristávi, pristávski, Pristáv ani, 7-2-3-6, os Vrhnika 12, ostalo Borovnica 4 km. Nm 460 m. Dve kmetiji v bli~ini soteske Pekèl pod pobo jem Meniaíje. Kr evina sredi gozdov, kjer je nekaj polja. Cesta iz Borovniake doline. Kmetovanje, studen nica.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>Zabo évo</b>, v Zabo évu, ljudsko Sabo évo, Sabo évski, Sabo év ani, 112-23-24-33, os Vrhnika 13, ostalo Borovnica 4 km. Nm 338 m. Gru asta vas na v. strani zatoka Barja, ki se~e od Borovnice ob Borovnéa ici in Prúanici do vzno~ja Krima ka (933 m). Cesta iz bli~nje Brezovice pri Borovnici. Polja v dolini pod vasjo, najve  krompirja. Glavnina ljudi hodi na delo v Borovnico. Pod vrhom Krima ka v skalni steni jama Vihrovica, do kamor vodi zaznamovana pot; zaznamovana pota tudi na Rakitno in k izviru Izbera, ki je zajet za vaaki vodovod. Med zadnjo vojno je del vasi pogorel.<br> <i>`i.</i><br><br> <b>(& )</b><br><br> <b>ZavUh pri Borovnici</b>, na ZavUhu, zavrhóvski, Zavrhóvci, 33-7-7-25, os Vrhnika 13, ostalo Borovnica 5 km. Nm popr. 770 m. Najviaje naselje na kraaki planoti Meniaíji nad Borovniako dolino. Skupina atirih hia v z. pobo ju `íjavca in j. od Trebélnika (817 m), druge doma ije raztresene v smeri proti Pokojia u. Slaba cesta, ki se blizu Pokojia a oddeli od ceste iz Verda. Kmetijstvo in gozdarstvo; posamezniki hodijo na delo v Ljubljano. Kapnica. Kraaki svet z mnogimi vrta ami, plitvimi brezni in domala 100 m dolgo vodoravno jamo Jamovko. 29. 6. 1942 so Italijani vas po~gali. Po vojni so jo obnovili in ima sedaj lepe hiae.<br> <i>`i.</i><br><br> <br> <br><br><br><br> Prepis: Damjan Debevec (7.9.2009)<br> </body> </html>